Med epidemijo večina Slovencev pekla kruh doma – ta navada bo ostala

Ukrepi zaradi epidemije covid-19 so vplivali tudi na področje preskrbe s hrano in način prehranjevanja prebivalcev. Doma pečen kruh je ena od najbolj vidnih sprememb.
V okviru mednarodne raziskave Food-Covid-19 je Inštitut za nutricionistiko konec aprila izvedel obsežno raziskavo o vplivu epidemije na tem področju. Prvi izsledki raziskave kažejo, da so gospodinjstva v času epidemije za preskrbo s hrano bistveno manj uporabljala večje trgovine, medtem ko se je znatno povečal obseg naročanja živil na dom.
Manjkrat v trgovine
Pri preskrbi s hrano smo se bolj posluževali živilskih prodajaln, ki so bližje domu, pomembno mesto pri preskrbi z živili so zasedli tudi lokalni ponudniki. Doc. dr. Anita Kušar, Inštitut za nutricionistiko: »Raziskava je pokazala, da se je med epidemijo močno spremenila tudi pogostost nakupovanja. Če je pred epidemijo večina gospodinjstev kupovala živila 2-3 x tedensko, se je trend med epidemijo obrnil, saj se v trenutni situaciji gospodinjstva najpogosteje oskrbujejo s hrano le enkrat tedensko.«
Tudi poraba živil in priprava obrokov je v gospodinjstvih bolj načrtovana, večji pomen je dobil način priprave obrokov in hrana nasploh, hkrati se je povečalo se je tudi zanimanje za samo-pridelavo hrane.
Približno petina gospodinjstev poroča, da bodo z manj pogostim in bolj načrtovanim nakupovanjem živil ter pogostejšo pripravo obrokov doma nadaljevali tudi po koncu epidemije.
Domač kruh bo ostal na mizah
Način priprave obrokov in pomen hrane je med epidemijo pridobil na pomenu, o čemer poroča kar 25 % gospodinjstev. V času izolacije so se mnogi urili v kuhanju, peki ali kulinaričnem ustvarjanju z otroki, pri čemer so se pogosto posluževali tudi novih in še nepoznanih receptov ali sestavin.
Veliko gospodinjstev je v tem času pričela s peko domačega kruha. Kar 63% vprašanih je uživalo doma pečen kruh vsaj enkrat tedensko in v tretjini gospodinjstev menijo, da bodo s peko kruha nadaljevali tudi v bodoče.
Bomo zaradi spremenjenih navad bolj zdravi?
Nekatere spremembe v odnosu do hrane bodo imele lahko tudi dolgoročen vpliv na zdravje prebivalcev Slovenije. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Ob vseh negativnih posledicah epidemije bi bilo nekatere spremembe na področju prehranjevanja koristno ohraniti, saj ima to lahko pomemben prispevek za zdravje ljudi in planeta. Bolj načrtovani nakupi hrane lajšajo pripravo hrane v gospodinjstvih, pri čemer želimo spodbujati predvsem pripravo hrane iz nepredelanih živil. Pomembno je tudi, da bi spremembe vodile v smer bolj trajnostne oskrbe s hrano ter da bi se še zmanjšala količina zavržene hrane. Izpostaviti velja tudi krepitev s hrano povezanih vrednot pri mlajših generacijah, saj so se mnogi v danih razmerah srečali z bistveno večjim obsegom priprave hrane v domačih gospodinjstvih.«
Vir: Nutris