Dediščina: Suhozidna gradnja tudi v Alpskem prostoru

13. marca, 2020
Igor Fabjan
Suhozidna gradnja

Suhozidna gradnja je zidanje brez uporabe veziva, pri katerem se običajno uporablja kamen s čiščenjem neposredne okolice.

Tovrstna gradnja ni značilna le za Kras. Tudi prebivalci Bohinja so na ta način gradili zidove, ki so služili ograjevanju obdelovalnih in pašnih površin, razmejevanju in zaščiti. V zidovih svoje bivališče najdejo številne živalske in rastlinske vrste, kar pripomore tudi k večji biodiverziteti.

Rzmislek o izginjajoči dediščini

Posvet z aktivnostmi, ki naj bi spodbudile razmišljanje o izginjajoči dediščini, je v začetku meseca pripravil Javni zavod TNP v sodelovanju s KS Stara Fužina – Studor, Zavodom za varstvo kulturne dediščine in projektom Life Naturaviva, Biodiverziteta – umetnost življenja. Izpostavili so različne vidike proučevanja, razumevanja in ohranjanja suhozidne gradnje.

Pomen biodiverzitete sta predstavila dr. Blanka Ravnjak in doc. dr. Jože Bavcon (Botanični vrt), Saša Roškar (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije) je opisala različne tipe suhozidne gradnje v Bohinju, Tina Komac (JZ TNP) pa terensko popisovanje le teh. Domačinka Marija Cvetek je govorila o škarpah in kamnitih ogradah v bohinjskem folklornem pripovedništvu. V goste pa so povabili tudi strokovnjake s Krasa, ki so povezani v Partnerstvu kraške suhozidne gradnje.

Suhozidna gradnja zaščitena

Suhozidna gradnja je bila leta 2016 kot posebno znanje o prostoru ter rokodelsko znanje vpisana v register nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji, leta 2018 pa je Slovenija skupaj s sedmimi drugimi državami to veščino umestila tudi na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

 

(Visited 25 times, 1 visits today)