Špargelj – trajnica v zelenjavnem vrtu
Beli, zeleni, divji in v zadnjem času tudi vijolični, z vrvico ali elastiko speti šopi poganjkov špargljev v tem času že polnijo tržnice. Zeleni poganjki divjega šparglja, ki ga najdemo na obrobju gozdov, v grmičevju na Krasu in v Primorju, so v primerjavi z gojenimi bolj aromatični in bogatejši z vitamini in minerali. Vendar je nabiranje na pogosto težko dostopnih mestih oteženo. To so vedeli že Rimljani in Grki in zato začeli gojiti šparglje v svojih vrtovih.
Zakaj si jih ne bi tudi mi pridelali doma?
Razmnoževanje
Šparglje razmnožujemo s sadikami s koreninsko grudo, z enoletnimi korenikami in tudi s semenom. Najbolj razširjeno je razmnoževanje z enoletnimi korenikami (podzemni del enoletne rastline v času mirovanja), saj je oskrba mladega nasada enostavnejša, močnejša pa je tudi začetna rast. Izberite kakovostne in močne sadike, po velikosti in teži med seboj izenačene. Tako bo razvoj rastlin v nasadu enakomernejši, če bomo za mlad nasad dobro skrbeli, pa bomo lahko pridelek pobirali že leto po sajenju. Za potrebe štiričlanske družine bo zadostoval nasad z dvajsetimi rastlinami špargljev.
Lega in tla
Gredica, ki jo namenimo špargljem, naj bo na soncu in v zavetrju. Grede obrnemo tako, da bodo vrstice rastlin rasle v smeri prevladujočih vetrov v vegetacijski dobi. Prostor pazljivo izberimo, saj bodo šparglji ob primerni oskrbi rasli in dajali pridelek tudi do 20 let. Šparglji dobro uspevajo v vsaki, s humusom bogati vrtni zemlji. Občutljivi so le na visoko podtalnico oziroma na zastajanje vode. Če je prst preveč ilovnata, jo izboljšamo z dodajanjem peska in vnosom organskega materiala, kot je kompost. Dobro pa je kakšno leto prej posejati rastline za zeleno gnojenje.
Pazimo, da na tej gredi, ki smo jo namenili špargljem, prejšnje leto niso rasle korenovke, gomoljnice in detelje.
Kako sadimo?
Šparglje sadimo marca in aprila oziroma ko se tla ogrejejo na 12°C. Zemljo pred sajenjem globoko zrahljamo. Ob sajenju lahko dodamo nekaj komposta ali dobro uležanega hlevskega gnoja. Šparglje sadimo v kanale, na dnu široke 30 cm, na vrhu pa 40 cm. Sadimo 15 – 18 cm globoko, če gojimo zelene in 25 cm globoko, če gojimo bele šparglje. Razdalja med sadikami je pri zelenih špargljih 20 do 25 centimetrov. To pomeni na meter dolžine od 4 do 5 sadik. Pri belih špargljih je razdalja od 25 do 33 centimetrov, na meter dolžine torej pridejo od 3 do 4 sadike. Korenine razprostremo, usmerimo pa jih tako, da so brsti v smeri vrste. Korenike delno zasujemo – 10 centimetrov zemlje bo za začetek čisto dovolj. Nato postopoma na nekaj tednov, kakor rastejo stebla, dosipamo še ostalo zemljo – 8 do 10 centimetrov. Stebla mora vedno gledati iz tal. Ob koncu rastne sezone bo jarek popolnoma zasut in površina grede ravna.
Oskrba
Prek sezone tla pokrivamo z zastirko, da preprečimo rast plevelov in ohranjamo tla živa in vlažna. Prvo leto poganjkov ne režemo. Prek poletja naredijo šparglji ogromno listov, ki so potrebni, da se korenika napolni s hrano in dobi moč za naslednje leto. Pozno jeseni, ko listje porumeni in se posuši, ga pokosimo. Spomladi, če gojimo zelene šparglje, tla z vilami razrahljamo in odstranimo morebitne plevele. Ob rahljanju dodamo kompost. Če gojimo bele šparglje, pa je zgodaj spomladi treba nasuti grebene (mešanica zemlje in komposta). Po koncu pobiranja špargljev greben razsujemo in zravnamo z zemljo.
Pobiranje pridelka
Če smo sadili kakovostne korenike, bomo poganjke rezali že naslednje leto. Prvo leto rezanja režemo poganjke največ dva tedna. Drugo leto režemo še dva tedna dlje, torej štiri tedne, vsa naslednja leta pa rezanje raztegnemo na osem tednov. Po osmih tednih z rezanjem prenehamo, saj mora rastlina razviti tudi listje, da se korenine nahranijo. V nasprotnem primeru rastlino preveč izčrpamo in pridelek bo mnogo slabši ali pa ga sploh ne bo. Poganjke režemo, ko so veliki 20 do 30 centimetrov in debeli vsaj kot svinčnik. Zelene šparglje režemo tik ob tleh. Za rezanje uporabimo oster nož. Za rezanje belih špargljev uporabimo poseben podaljšan nož, s katerim režemo poganjke iz nasutih grebenov. Šparglje je najbolje rezati zjutraj, ko so tla in ozračje še hladni.
Jerneja Jošar, univ.dipl.ing. agronomije
Članek je objavljen tudi v aprilski številki revije Eko dežela.
