Sejemo: sladki komarček

Sladki komarček je na naših vrtovih prej redkost kot stalnica. Žal, jo še vedno premalo poznamo, in zato ne cenimo njene vsestranske uporabnosti, ki nas popelje v neverjetne kulinarične užitke. Za gojenje ni zahtevna, le vedeti moramo, kaj potrebuje za dobro rast in predvsem razvoj sočnih belih gomoljev.
Sladki komarček ali navadni komarček
Marsikdo sladki komarček (Foeniculum vulgare var. dulce), pravimo mu tudi fenkel, koromač, komarček ali florentiski komarček, zamenjuje z njegovim bližnjim sorodnikom navadnim komarčkom (Foeniculum vulgare), različica katerega sicer je. Obe rastlini naredita lepe rumene kobuljaste cvetove, tudi listje je podobno, na dolgih pecljih in drobno peresasto narezano. Pri sladkem komarčku uživamo spodnji del rastline, bel gomolj ali čebulico, ki jo tvorijo odebeljeni spodnji deli listnih stebel. Navadni komarček nima razvitega gomolja, raste divje, na vrtu pa ga gojimo predvsem za uporabo aromatičnih listov in semen. Je tudi mnogo večji od sladkega.
Najbolj razširjen je sladki komarček z belim gomoljem in zelenimi listi, poznamo pa tudi sorto ‘Purpureum’, ki ima temnejše liste. Zato mu pravimo kar bronasti komarček.
Osnovni pogoji za dobro rast
Sladki komarček bo dobro rasel v rahlih, prepustnih, s humusom bogatih tleh, tako na sončni kot tudi delno senčni legi. Tal pred setvijo ne gnojimo preveč. Dovolj bo, če dodamo samo nekaj komposta. Gnojenju s hlevskim gnojem se izogibajte. Preveč pognojena tla so namreč lahko razlog, da se gomolji ne odebelijo.
Sladki komarček lahko gojimo tudi v lončkih na balkonih in terasah. Ker ima rastlina dolgo in močno korenino, naj bo lonček globok vsaj 30 cm. Pri premeru lončka pa upoštevamo dejstvo, da mora biti med rastlinami vsaj 20 cm razmika.
Julijska setev bo dala obilne pridelke
Sadike sladkega komarčka ponujajo vrtni centri že aprila. Te so zrasle iz semen posejanih februarja v toplih rastlinjakih. Če ga presajamo dovolj zgodaj, lahko prehitimo vroče poletje in rastlina naredi lep gomolj. Vroča poletja namreč vzpodbudijo sladki komarček k cvetenju še preden oblikuje bel gomolj. Ravno zaradi tega ga sama sejem šele julija. Ker sladki komarček tudi malo slabše prenaša presajanje – presajene rastline zelo rade uidejo v cvet – sejem kar neposredno na grede, kjer bo rasel in sicer tako, da polagam posamično seme na razdaljo 20 cm. Če je setev vseeno pregosta, kasneje posevek redčimo, odstranjene sadike pa poskušajmo presaditi s čim večjo koreninsko grudo (čim več zemlje na koreninah). Sejemo ob dnevih za list.
Med rastjo ga večkrat osipljemo z zemljo. Prvič naredimo to, ko so gomolji veliki kot golf žogica. Na ta način zmanjšamo nevarnost poleganja rastlin. Da lahko rastline nemoteno osipujemo – ogrinjamo, pustimo med vrsticami vsaj 35 cm razmika. Poskrbimo za zastirko, ki bo tla ohranjala vlažna in preprečevala rast plevela.
Raste naj v družbi ostalih zelenjadnic
Ko nastopi čas za setev sladkega komarčka, smo z gred pobrali že kar nekaj pridelkov in izpraznjene gredice čakajo na nov posevek. Na moji gredi namenjeni sladkemu komarčku, rasteta najprej zgodnje zelje in solata. Ko solato poberem, posadim na njeno mesto, za družbo zgodnjemu zelju, kumare.
Junija poberem tudi zelje in na izpraznjen prostor posejem sladki komarček. Ta bo nov sosed kumar, katerih sosedstvo se zelo dobro obnese. Sladki komarček bo izboljšal okus kumaram, kumare pa ga bodo senčile in mu nudile ugodne pogoje za rast. Ko septembra kumare zaključijo svoj življenjski cikel, jih ne pulim z gred, ampak zgornji del rastline prirežem tik ob tleh. Z ruvanjem korenin bi lahko poškodovala sladki komarček, ki raste še naprej, saj mu malo nižje jesenske temperature ne škodijo. Pred prvo slano pa ga le poberite z gred. Sladki komarček lahko sejete tudi v bližino graha in solate, slabše pa bo prenašal bližino fižola, paradižnika, pastinaka in peteršilja, tudi kumine, luštreka in koriandra.
Jerneja Jošar, uni. dipl. ing. agronomije