Še včeraj na polju, danes v zelenem zabojčku

<![CDATA[
Kljub ogromni ponudbi živil v trgovinah in na tržnicah, kjer vse za v lonec dobimo na enem mestu, nam zaradi podaljšanih ur v službi, tečaja kitajščine, fitnesa, oskrbe otrok in starih staršev in še kupa drugih opravkov za nakupovanje velikokrat preprosto zmanjka časa. Takrat nam še kako prav pride dostava zelenjave in sadja – in drugih živil – na dom. Storitev, ki nam jo nudi vse več ponudnikov, še ni toliko uveljavljena, se pa po besedah sogovornikov v gospodinjstvih neustavljivo ‘prijemlje’.
V Ljubljani, verjetno pa tudi po drugih slovenskih mestih, je v navadi, da se v umirjenih sobotnih dopoldnevih na tržnici nakupi vse potrebno za nedeljsko kosilo in še nekaj zaloge za obede med tednom. Ko sobotnega nakupovalnega rituala zaradi izleta ali česa drugega ne morem opraviti, zaradi divjanja preko vsakodnevnih obveznosti med tednom, vse večkrat uporabim dostavo živil na dom, ali pa skočim do tako imenovane Shrambe, ki je k sreči v bližini mojega stanovanja. Tu lahko kadarkoli, podnevi in ponoči, v nedeljo ali praznik, dobim vsa potrebna živila.
Zeleni zabojček
Če s takimi možnostmi nabave živil niste seznanjeni, pobrskajte po spletu, ponudnikov je vedno več. Če omenim le nekatere: Gajbica.si, Branjevka, Pridelano doma, Moja Tržnica, Goriški vrtovi, Moja štacuna, Nakupujmo skupaj … Sam sem si za rešitev svojih nakupovalnih tegob glede živil izbral Zeleni zabojček, ki je le nekaj ulic stran od mojega stanovanja.
Gregor Hribar, solastnik in direktor podjetja, je povedal, da so bili prav oni leta 2009 prvi v Sloveniji, ki so prepoznali obetajočo tržno nišo. Sprva je bil to popoldanski hobi v partnerstvu s sošolcem, ki ima ekološko kmetijo, potem je posel rasel do te mere, da je bilo treba poprijeti resno.

»Živila, tudi jajca, moko, pivo, olja in še kaj, danes razvažamo – praviloma ob četrtkih, dopoldne in popoldne – po več kot tisoč domovih po vsej Sloveniji, tudi šolam, vrtcem in pisarnam.«

»Kakovostno in sveže sadje in zelenjava, ki so pridelani na domačih tleh, zlasti še, če so ekološko pridelani, so veliko okusnejši in imajo več hranilnih vsebnosti kot tista živila, ki pridejo iz oddaljenih krajev in dozorevajo med prevozom v hladilnih kontejnerjih. To spoznava vse več Slovencev in vse raje posega po doma pridelanih izdelkih. Ker je za meščane zamudno se voziti do kmetij zunaj mesta, pridelke zberemo mi in jih dostavimo na želeni naslov. Živila, tudi jajca, moko, pivo, olja in še kaj, danes razvažamo – praviloma ob četrtkih, dopoldne in popoldne – po več kot tisoč domovih po vsej Sloveniji, tudi šolam, vrtcem in pisarnam. V Ljubljani brezplačno dostavljamo tudi v ponedeljek dopoldne. Strošek dostave v vse ostale kraje znaša 2,95 evra,« razloži Hribar, ki še pove, da razvozijo približno 100 ton kmečkih pridelkov letno. Gre za izključno ekološko pridelane izdelke.
Za svoje stalne odjemalce imajo v Šiški tudi tako imenovano Shrambo, kjer lahko sadje in zelenjavo naberemo, oziroma kupimo kadarkoli oziroma prav vsak dan v letu, ponoči ali podnevi. Potek nabave pa je sledeč: stranka se na spletni strani prijavi v Shrambo in dobi kodo, s katero lahko kadarkoli  vstopa vanjo in si postreže – stehta in vzame želeno. Nato napiše, kaj je vzel, in koliko – obračun pa dobi po pošti oz. spletu. Nakup deluje na zaupanje in kot pravi Hribar, do zdaj še nihče ni goljufal.

Cenovno so konkurenčni

Če slovenskih pridelkov ni na voljo v zadostnih količinah in primerne kakovosti, kar se občasno zgodi predvsem pozimi in zgodaj spomladi, v zabojčke dajejo pridelke, ki jih kupujejo od znanih kmetov v Avstriji ali Italiji. Dlje ne gredo, saj je Gregorju in njegovi ekipo pomemben tudi ogljični odtis prodajnega blaga: »Kupce na priloženem lističu informiramo o izvoru živil, saj želimo biti transparentni. Tako se izognemo morebitni bojazni, ki je med kupci še vedno pogosto prisotna – da bi v zabojčku živil, ki ga naročijo prek spleta, dobili živilo slabše kakovosti. Mi in naši partnerji, kmetje, se zavedamo, da bi pri poskusih prodaje slabega proizvoda tvegali izgubo dobrega imena in seveda tudi posla.«

»Mi in naši partnerji, kmetje, se zavedamo, da bi pri poskusih prodaje slabega proizvoda tvegali izgubo dobrega imena in seveda tudi posla.«

Ekološko sadje in zelenjava slovijo po tem, da je zanje treba odšteti kakšen evro več? Kako to občutijo pri svojem poslu, sem še povprašal sogovornika. »Konkurenčni smo cenam na tržnici in v večini trgovin, kjer pa zaradi svoje razvejane logistike ne morejo tekmovati z nami v svežini kmečkih pridelkov. Sicer res nismo vedno cenovno najbolj ugodni, kar je odvisno od pridelka in sezone, a če zajameš naš celoletni cenovni razpon, smo konkurenčni. Če ne bi bilo tako, v trgovski verigi Hofer ne bi prodajali tudi naših mini zabojčkov.«

Tržnica v zabojčku
Še širšo ponudbo vseh vrst živil, ki jih potrebujemo v svoji kuhinji, od svežega sadja in zelenjave do moke ali graha v konzervah, sladic, napitkov ali čistil, je zastavil Andrej Dorrer s svojo ekipo v Moji Tržnici. Na voljo so izključno ekološko pridelana živila, slovenskih ali avstrijskih kmetov, ki jih brezplačno dostavljajo na dom ali pisarne oziroma na želeni naslov. V Ljubljani vsak dan (od ponedeljka do četrtka), za katerikoli naslov v drugih krajih po Sloveniji pa je treba plačati dostavne stroške Pošte Slovenije, če zabojček ne presega 40 evrov vrednosti.
»Število ljudi, ki uporabljamo tako obliko nakupovanja, je vedno več. Veliko dostavljamo tudi v pisarne, da se naročnik izogne organizaciji čakanja na dostavo na dom. Cenovno smo konkurenčni pridelkom na tržnici, akcijam diskontnih trgovin pa nismo kos. Ekološko pridelana živila so nedvomno bolj okusna in zdrava, brez strupenih pesticidov, a je pridelava in pridobitev certifikata, ki potrjuje ekološki način pridelave, nekoliko dražja. Zato jih je težko uskladiti z akcijskimi cenami pridelkov, ki prihajajo od daleč in zorijo v kontejnerjih na poti, ne pa v zemlji,« pove Dorrer in poudari, da pri njih kmečkih pridelkov ne skladiščijo, ampak jih praviloma od pridelovalca do našega doma dostavijo v istem dnevu.
Sogovornik doda še, da se vsak posameznik sam odloča, ali bo kupoval regionalno, premalo pa se zavedamo, da povpraševanje po domačih pridelkih pomembno vpliva na razvoj slovenskega podeželja in zagotavlja delovna mesta. »Končni cilj lokalne trajnostne oskrbe je tudi zmanjšati obremenitev okolja in prispevati k razvoju podeželja. Posredno, na dolgi rok, pa tudi pozitivno vplivati na zdravje in socialno-ekonomski položaj prebivalstva,« zaključi Andrej Dorrer.
Vlado Kadunec
 
Članek je bil v celoti objavljen v reviji Eko dežela oktober16.]]>