Evropski in svetovni dan darovanja organov: darovanje organov rešuje življenja

<![CDATA[Darovanje organov in tkiv po smrti je odločitev, o kateri bi morali razmišljati vsi. Kot so prepričani mnogi strokovnjaki, je darovanje ena najbolj etičnih oblik odgovornosti posameznika do soljudi, hkrati pa tudi odraz naših vrednot in odnosa do soljudi. In čeprav je pri nas opredeljenih darovalcev malo, jih veliko o tem zgolj razmišlja, kar pa ni dovolj.

“Po končni odpovedi organov zaradi hude bolezni je zdravljenje s presaditvijo večinoma edina možnost za preživetje takih bolnikov. A za tovrstno zdravljenje potrebujemo pripravljenost vseh nas na darovanje organov in tkiv po smrti ali tudi za časa življenja,” ob dnevu darovanja organov poudarjajo na Slovenija-transplant.

Darovanje organov lahko pomeni darovanje za časa življenja, ko lahko darujemo tiste dele človeškega telesa, ki jih telo lahko pogreša, ali pa tiste, ki se v telesu darovalca lahko obnovijo.Od organov lahko v času življenja darujemo eno ledvico, del jeter, del črevesa ali tkiva in celice, na primer kožo, kostni mozeg.Druga vrsta darovanja organov pa je transplantacija organov in tkiv po smrti, kar je velika in pomembna odločitev, o kateri naj bi razmišljali že danes.

7. oktobra je evropski dan darovanja organov.

Januarja 2016 je bilo namreč pri nas na čakalnem spisku za presaditev registriranih 187 bolnikov: za ledvice 110 bolnikov, srce 50 bolnikov, jetra 28 bolnikov in trebušna slinavka 9 bolnikov.
Od leta 1970 opravljenih 1625 presaditev organov
V Sloveniji je bila leta 1970 presajen prvi organ – ledvica, pridobljena od živega darovalca, leta 1986 pa ledvica, pridobljena od darovalca po smrti. Po podatkih Slovenija – transplant (Zavoda RS za presaditve organov in tkiv) je bilo tako v Eurotransplantu kot v Sloveniji opravljenih največ presaditev ledvic. »Lani je bilo pri nas opravljenih 64 presaditev ledvic, v mreži Eurotransplant pa 3420. Na področju 135 milijonov prebivalcev, ki jih pokriva Eurotransplant, je bilo skupaj opravljenih 5782 presaditev,« pove prim. Danica Avsec, odgovorna zdravnica v programu za darovanje in pridobivanje organov in direktorica zavoda Slovenija – transplant.

»Brez darovanja organov mene že devet let ne bi bilo,« je povedala Tina Belej, 31-letna diplomirana kulturologinja, ki je morala pri 22-ih letih na nujno transplantacijo jeter.

Opredelitev glede darovanja
Odvzem delov človeškega telesa po smrti je možen le, če je darovalec privolil v darovanje za časa življenja. Darovalec je lahko tako vsak, ki se tako opredeli za časa življenja. Če pa se za časa življenja ne opredelimo glede darovanja, odločitev sprejemajo svojci oz. oseba, ki je bila umrlemu blizu. Če se ta oseba z odvzemom ne strinja, se tega ne opravi. Prav tako se odvzema ne opravi, če oseb, ki so bile umrlemu blizu, ni mogoče dobiti.
Število darovalcev je zgolj zadovoljivo
V zadnjih letih je bilo izvedenih precej raziskav o tem, koliko ljudi podpira darovanje organov. Glede na podatke iz raziskave iz leta 2010, darovanje pri nas podpira okoli 70 odstotkov ljudi, 28 odstotkov je neopredeljenih, dva odstotka pa sta proti darovanju. Vendar pa je v register nesorodnih prostovoljnih darovalcev Slovenija-Donor po podatkih Slovenija – transplant vpisanih le 16.471 ljudi. »To res ni veliko, saj je manj kot en odstotek, ampak po drugi strani pa je za delovanje programa zadovoljivo, saj imamo v zakonu sprejeto tudi t. i. predvideno soglasje. Če umrli ni nasprotoval darovanju, lahko družina privoli v darovanje in ta način se podano soglasje realizira v praksi v največ primerih,« pove prim. Avsec.

Glede na podatke, darovanje pri nas podpira okoli 70 odstotkov ljudi.

Življenje z darovanim organom
„Pri nas se ljudje redko odločajo za darovanje organa. Čakalni seznam za presaditev ledvice ni tako velik kot v nekaterih drugih velikih državah. Zato tudi čas čakanja na presaditev ni zelo dolg in večina bolnikov prejme ustrezen organ v dokaj kratkem času. Kar polovici bolnikov presadimo ledvico umrlega darovalca v enem letu od uvrstitve na čakalni seznam. Kljub temu spodbujamo presaditev ledvice živega darovalca predvsem pri mlajših bolnikih, ki potrebujejo ustrezen organ v čim krajšem času. Darovalci so lahko sorodniki ali vsi tisti, ki so z bolnikom emocionalno tesno povezani (npr. partnerji, prijatelji). Res pa je, da morajo biti darovalci ledvice povsem zdravi in brez pridruženih bolezni, ki bi lahko kasneje ogrozile delovanje preostale ledvice (npr. zvišan krvni tlak ali sladkorna bolezen). Zato morajo po darovanju skrbeti za zdrav življenjski slog. Naloga zdravnikov je, da jih redno spremljamo v specialističnih ambulantah in skrbno preverjamo zdravje preostale ledvice,“ dr. Miha Arnola, ki vodi prejemniški program za presaditev ledvic v UKC Ljubljana.
 
Kristina Žnidar]]>