Stres na delovnem mestu: v današnjem svetu eden največjih zdravstvenih izzivov

9. november, 2015

Na delovnem mestu smo izpostavljeni
različnim dejavnikom, ki vplivajo na naše zdravje. Temperatura,
kakovost zraka, naprave, s katerimi delamo, miza in stol v pisarni
lahko pomembno vplivajo na naše počutje in zdravje. Poleg fizičnih
dejavnikov pa so enako pomembni tudi psihosocialni – zahtevnost
delovnih nalog, odnosi s sodelavci in nadrejenimi namreč lahko
povzročajo stres, ki je eden največjih zdravstvenih izzivov v
današnjem svetu.

Zdravo delovno okolje in zdravo vzdušje
po besedah doc. dr. Helene Jariček Klanšček z Nacionalnega
inštituta za javno zdravje (NIJZ) pomembno vplivata na zdravje in
počutje zaposlenih, ki so posledično tudi bolj učinkoviti, delajo
bolj zavzeto in se čutijo bolj pripadni delovni organizaciji.

Stres je pomemben dejavnik zdravja

Po podatkih raziskave Eurostat je v
Evropski uniji doživljanje stresa na delovnem mestu najpogostejša
težava, povezana z delovnim mestom, ki prizadene 27 % delavcev v
Evropski uniji (v pretekli raziskavi so bile najpogostejša težava
bolečine v hrbtu). Kar 53 % jih meni, da je stres na delovnem mestu
ključno tveganje za zdravje in varnost na delovnem mestu. Stres,
depresivnost in anksioznost so najpogosteje omenjene zdravstvene
težave v zvezi z delom v večini držav članic EU. »Mogoče je
naše delo preveč monotono, ali pa preveč zahtevno in nikoli ne
vemo, kaj natančno se od nas pričakuje. Morda v kolektivu vladajo
slabi medosebni odnosi, s svojim nadrejenim pa o tem ne upamo
spregovoriti. Vsi ti dejavniki povzročajo stres,« pojasnjuje Helena
Jariček Klanšček. Doda, da se bo število ljudi, ki trpijo zaradi
stresa, ki ga povzroča ali poslabša njihovo delovno mesto, glede na
obstoječe raziskave in študije verjetno še povečalo.

Kako je z doživljanjem stresa pri nas?

Po podatkih NIJZ v Sloveniji med leti
2008 in 2014 beležimo največ bolniških odsotnosti zaradi diagnoz
iz skupine bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva,
sledijo odsotnosti zaradi poškodb in zastrupitev pri delu, na
tretjem mestu pa so duševne in vedenjske motnje.

Na podlagi podatkov Evropske raziskave
o delovnih razmerah in dodatnega modula o psihosocialnih tveganjih na
delovnem mestu v Sloveniji, ki ju je leta 2010 izvedel Eurofund,
analiza podatkov kaže, da slovenski delavci v primerjavi s
povprečjem v EU poročajo, da delajo več (zlasti ženske), da so
manj zadovoljni z delovnimi razmerami, da doživljajo večjo
zaposlitveno negotovost, da so pogosteje prisotni na delovnem mestu
kljub bolezni, in da redkeje izostajajo z dela.

Večina slovenskih anketirancev je, kot
so povedali na NIJZ, poročala, da pri delu doživljajo stres, več
kot 40 % pa jih je navajalo splošno utrujenost. Psihičnemu nasilju
je bila izpostavljena desetina anketirancev, nekoliko več žensk
kakor moških. Slovenski anketiranci poročajo o grožnjah in
ponižujočem ravnanju, visoki intenzivnosti dela (prevelik obseg
dela, slaba organizacija), manj pa o fizičnem nasilju. Zdravstvene
in psihične težave, o katerih je poročalo največ anketirancev, so
bile: živčnost, spalne motnje in mišična napetost.

Promocija zdravja v slovenskih
podjetjih – predvsem na papirju

Zakon o varnosti in zdravju pri delu
določa, da mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje delavcev
pri delu ter načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem
mestu. Zdravje se delodajalcem tudi obrestuje: Evropska agencija za
varnost in zdravje pri delu navaja, da vsak vložen evro v promocijo
zdravja na delovnem mestu povrne 2,4 do 4,8 evra, preko zmanjšanja
stroškov bolniške odsotnosti, fluktuacije, višje produktivnosti in
drugih razlogov.

»Žal večina slovenskih podjetij
promocije zdravja ne izvaja sistematično in kontinuirano,« pove
Helena Jariček Klanšček in doda, da je treba programe promocije
zdravja izvajati od 3 do 5 let, da se pokažejo polni učinki.
Nekatera podjetja sicer po njenih besedah imajo načrte za promocijo
zdravja, a predvsem na papirju. Podjetja, ki načrt tudi sistematično
in kontinuirano izvajajo, pa so v manjšini.

Pomembno je sodelovanje delodajalcev in
delavcev

Kot pravijo na NIJZ, raziskave in
primeri dobrih praks kažejo, da na področju promocije zdravja pri
delu dajejo najboljše rezultate zavzetost, predanost in sodelovanje
vseh ključnih deležnikov. »V proces morajo biti vključeni vsi,
delodajalci, vodstvo, delavci. Na področju obvladovanja
psihosocialnih tveganj ne obstaja ena sama rešitev,« poudarja
sogovornica z NIJZ.

Delodajalec mora po njihovem mnenju na
osnovi analize stanja na področju vseh dejavnikov tveganja v
delovnem okolju (analiza bolniškega staleža, analiza nezgod pri
delu, anketa o zadovoljstvu zaposlenih itd.) opredeliti jasne ukrepe
in jih tudi izvajati. Vodstvo bi moralo svojim delavcem dovoliti, da
izpostavijo težave, in jih spodbujati k iskanju rešitev za
zmanjšanje stresa na delovnem mestu. Dober vodstveni delavec bo po
besedah Jariček Klanščkove navdihnil in spodbujal delavce, razumel
njihove prednosti in pomanjkljivosti, jih spodbujal k doseganju
skupnih ciljev in gojil visoko moralo. K ustvarjanju spodbudnega
delovnega okolja bo pripomoglo tudi razumevanje težav zaposlenih v
zasebnem življenju.

Vključevanje delavcev je po njenem
mnenju prav tako ključno za uspešno obvladovanje stresa. Pomembno
je krepiti tudi medsebojno podporo sodelavcev. Ko delavci znanje
delijo z vodstvom, lahko pomagajo pri prepoznavanju težav ter
iskanju in izvajanju rešitev. »Sodelovanje zahteva nenehni
dvostranski dialog med vodstvom in zaposlenimi. To pomeni, da se je
treba pogovarjati, poslušati skrbi drug drugega in si izmenjevati
mnenja,« zaključi sogovornica.

V.B.

(Visited 7 times, 1 visits today)