V
Sloveniji vse pogosteje srečujemo lokalne in mestne tržnice, kjer
okoliški kmetje, prodajalci in rokodelci ponujajo svoje izdelke in
pridelke. Čeprav
je bil prvoten namen trgovanja na tržnicah oskrba s prehrano, pa se
je čez čas ta pomen spreminjal, dopolnjeval, zorel. Tržnice
so tako danes veliko več kot le trgovina na prostem – so kraj,
kjer se ljudje srečujejo, družijo in sklepajo nova poznanstva.
Verjetno
smo se že kdaj vprašali, kakšna je vloga tržnic v mestnem
življenju in na kakšen način prispevajo k skupnosti? Tržnice
imajo danes številne pozitivne učinke na različnih področjih –
dobro vplivajo na delovanje gospodarstva, prispevajo k oživljanju
mestnih jeder in privabljajo obiskovalce, kar pomeni, da so tudi
velik doprinos k turizmu mesta. Poleg naštetega pa imajo tudi
pomembno družbeno vlogo, saj na tržnicah potekajo številne
interakcije – ne samo med prodajalci in kupci. »Tržnica
je srce kraja – z obiskom tržnice si ustvariš sliko, kako živi
tisto mesto in njegovo podeželje, iz katerega prihaja večina
ponudbe«, zatrjuje Darja
Planinc iz Regionalne razvojne agencije Posavje.
Tržni
dan – več kot le trgovanje
Že
včasih, v srednjem veku, so imeli trgi velik pomen za socialno
interakcijo meščanov. Tam so potekali večji in pomembnejši
dogodki, ljudje so nakupovali sestavine za domačo kuhinjo in se tam
pogovorili o novostih. Danes so sicer tržni dnevi nekoliko drugačni,
vendar se njihov pomen znova približuje srednjeveškim. »Gre
za nek kup vzajemnih povezav, ki tvorijo celoto za smisel takšnih
tržnic,«
je prepričan Jure Šprajc, predsednik Krajevne skupnosti Stražišče.
Tudi
za ponudnike tržnih pridelkov in jedi tržni dan pomeni veliko več
kot le trgovanje – pomeni spoznavanje novih strank, ljudi, ki se
bodo radi vrnili po njihove izdelke. Ponudniki tako sicer opravljajo
svoje delo – tržijo – vendar se ob tem tudi družijo. Na kupce
morajo biti dobro pripravljeni – nanje morajo narediti dober in
močan vtis, da se bodo radi vrnili. »Bolj,
ko pridelovalec pozna potrebe trga, bolj je lahko uspešen pri svoji
prodaji. Poznavanje trga najlažje pridobi s komunikacijo končnih
odjemalcev oz. kupcev,« še pove Šprajc.
Oživljanje
mestnih jeder
Občine
vedno več sredstev vlagajo v oživljanje starih mestnih jeder, pri
čemer imajo mestne tržnice tudi vlogo revitalizacije mest. S svojo
dejavnostjo v mesta privabljajo lokalno prebivalstvo, okoličane in
tujce, s svojimi zgodbami pa ustvarjajo pozitivne učinke za razvoj
mesta in trajnost okolja. Tržnice so tako postale javni prostor, ki
nadgrajuje identiteto mesta, hkrati pa ustvarja višji standard
urbanega načina življenja v mestih. „Potrošniki
moramo tržnico sprejeti kot nekaj svojega in koristnega ter se
namesto v velike trgovske centre odpraviti po nakupih na tržnico,“
zatrjuje mag. Damjana Kotnik, direktorica zavoda Slokva.
Središče
raznolike palete izdelkov
Tržnice
so prava pisana paleta različnih izdelkov. Tam lahko najdemo prav
vse, kar potrebujemo, tako živilske (sadje, zelenjava, pekovski
izdelki, mesnine, mlečni
izdelki …) kot neživilske izdelke (obutev, oblačila, kuhinjski
pripomočki, kozmetika …). „Najbolj
iskani pridelki in izdelki na tržnici so: sveža zelenjava (čebula,
česen, krompir, korenje, pozimi kislo zelje in kisla repa, solata,
jabolka, jagode …), različne vrste domačih kruhov iz krušne
peči, testenine, moke, čaji, med, domača jajca, siri, skuta in
jogurti,“
še pove Kotnikova o izdelkih, ki jih je možno kupiti na kmečki
tržnici na Poštni ulici v Slovenj Gradcu. Tam je podjetje Slokva v
sodelovanju z občino in Javnim zavodom Spotur oživelo mestno
tržnico. Želijo si namreč, da bi občani spoznali in prepoznali
vrednote, ki jih je ta tržnica prinesla v osrčje starega mestnega
jedra, kjer je nekoč že bila.
Vse
več ekoloških tržnic
Danes
je potrošnikom čedalje bolj pomembno, od kod hrana, ki jo kupujejo,
prihaja. Zato se v Sloveniji vedno bolj uveljavljajo ekološke
tržnice. »Z
uživanjem lokalne hrane hkrati podpiramo kmetije in pripomoremo k
razvoju domačega gospodarstva oz. kmetijstva. S pridelovalci lahko
navežemo pristen stik, si njihove kmetije ogledamo in se na lastne
oči prepričamo o izvoru kupljenega artikla,« je prepričana
Kotnikova. Kot priljubljena oblika nakupa ekoloških izdelkov so se v
zadnjih letih izkazali tudi eko zabojčki. »Zelo dobro se obnesejo
tržnice v okviru partnerskega kmetovanja s tako imenovanimi EKO
zabojčki oz. dostavo ekoloških pridelkov/izdelkov, ki jih kupci
predhodno naročijo, eko kmetije pa jih ob določenem dnevu in uri
pripeljejo na vnaprej določeno dogovorjeno lokacijo,«
pove
mag. Silvo
Pozderec, direktor podjetja Eko podeželje.
Ponudniki
na ekotržnici so ekološki kmetje iz vse Slovenije, ki prodajajo
predvsem sezonsko zelenjavo, sadje, žita in mlevske izdelke, sokove,
čaje, zelišča, kis, olja … »Na
ekoloških tržnicah je ponudba bolj pestra, saj vključuje tudi
predelane proizvode«,
še pove Silvo Pozderec.
Kristina Žnidar
