So superživila res le marketinški trik?

28. februarja, 2020
Barbara Rudolf, Vesna Bizjak
So superživila res le marketinški trik?

Glede na to, da se je kar nekaj naših bralcev spraševalo, ali so superživila res tako super in zakaj so ponavadi precej eksotična, smo o superživilih vprašali strokovnjake.

Ugotovili smo, da se teme nutricionisti večinoma kar malce izogibajo. Z Inštituta za nutricionistiko pa smo dobili odgovor, da je njihovo mnenje strnjeno v članku Miti in resnice o superživilih, v katerem so zapisali, da se je v zadnjih letih na prodajnih policah znašlo precejšnje število izdelkov, ki se oglašujejo pod skupnim imenom superhrana ali superživila.

In kaj sploh je superhrana?

Običajno gre za živila, ki so bogata z vitamini, minerali, antioksidanti in esencialnimi maščobami ali pa se jim pripisujejo poseben blagodejni učinki na zdravje, ki so velikokrat znanstveno nepotrjeni. Med superhrano bi, kot navaja Nutris, lahko uvrstili tudi številne lokalno pridelane vrste sadja in zelenjave, a se ime uporablja predvsem za živila, ki so na našem trgu relativno nova in k nam prihajajo z drugega konca sveta.

Npr. goji jagode dobimo med ostalim suhim sadjem v vsaki kitajski trgovini, maca, chia semena in inkovske jagode pa so v Južni Ameriki redno na jedilniku tamkajšnjih prebivalcev.

Superhrana ni nujen dodatek k prehrani

Superhrana se pogosto oglašuje kot skorajda nujen dodatek k danes »s hranili osiromašeni prehrani«. Kot je Inštitut za nutricionistiko zapisal v članku, to ne drži, kajti z raznoliko prehrano z obilico lokalno pridelanega svežega sadja in zelenjave, polnozrnatimi žiti, stročnicami in drugimi kvalitetnimimi viri beljakovin, v naše telo vnesemo prav vsa potrebna hranila in ostale zdravju koristne snovi, kot so npr. antioksidanti.

S superhrano lahko naš jedilnik dodatno popestrimo, a je po hranilni sestavi podobna, lokalno pridelana hrana, največkrat veliko prijaznejša tako do denarnice kot tudi do okolja.

“Superživila so marketinški izraz”

»Superživil ni. To je marketinški izraz, ki označuje živilo, ki je sicer bogato z nekim hranilom in tako še ni polnovredno. Le izolirano hranilo ne bo naredilo razlike. Ne nasedimo tem besedam in raje z zdravo merico pameti poglejmo okoli sebe, kaj nam ponuja narava ter posezimo po teh izbirah. Povedano drugače – super živila lahko najdemo tudi v našem okolju, niso nujno samo tista, ki so prepotovala pol sveta,« je svoje mnenje o superživilih strnila Katja Simić, diplomirana dietetičarka in ustanoviteljica spletne strani Dietetik priporoča.

Kaj pa pravijo trgovci, ki ponujajo superživila?

»Kdo natančno jih označi kot super živila težko povemo. So pa dobila oznako glede na to da vsebujejo nadpovprečno vsebnost sestavin kot so vitamini, minerali in antioksidanti. Ravno marketinški trik to ni, saj je dokazano, da imajo omenjene kvalitete. Je pa res, da se nekatera živila bolj oglašujejo kot druga. Imamo tudi živila iz lokalnega okolja, ki bi jih z lahkoto poimenovali kot super živilo,« pove Vladimir Stanić, mag.ekon.in posl.ved, direktor trgovine Kalček.

Ob tem dodaja, da bi z njegovega vidika lahko vse bio izdelke poimenovali kot super živilo, saj imajo glede na neekološke dokazano več mineralo, vitaminov, antioksidantov in drugih sestavin. »Po vrhu pa niso špricana s pesticidi, fungicidi in drugimi strupi, kar neekološki so,« še poudari in doda, da je za zdrav način prehranjevanja pomebno, da imamo uravnoteženo pestro prehrano, super živila pa so lahko dober dodatek k le tej.

Bogata vsebnost hranil

»Super živila so povsem navadne rastline, ki se od drugih živil razlikujejo po bogati vsebnosti hranilnih snovi. Bogata so z antioksidanti, minerali, vitamini, beljakovinami in esencialnimi maščobnimi kislinami. Mednje spadajo živila, katerih uporaba sega že stoletja nazaj v zgodovino človeštva. Spet druga super živila pa so se začela odkrivati šele v zadnjih nekaj desetletjih. Uživanje super živil pripomore k večji energiji, boljšemu zdravju in počutju,« pa nam pove Nastja Kramer iz Malince.

Med super živila, kot navaja, med drugim spadajo alge (spirulina, klorela), določeno sadje (goji in acai jagode, borovnice, avokado, lucuma, mango), zelenjava (brokoli, rdeča pesa, hren, zelje, ohrovt, špinača, česen), trave (ječmenova, pšenična), žita (oves, ječmen, ajda), oreščki, chia semena, ingver, ribe, …

Glede izraza ‘superživila’ pa je po njenem mnenju težava, ker ni neke splošno priznane razlage, kaj super živila sploh so in si ta izraz vsakdo razlaga po svoje. »Mislim, da vsakdo, ki je podučen o prehrani in posameznih živilih, ve, da so omenjena živila bogata s hranilnimi snovmi in da bi jih lahko uvrstili v kategorijo tako imenovanih ”super” živil,« še doda in ob tem tudi ona izpostavlja, da je pri prehrani pomembno, da poslušamo svoje telo in uporabljamo zdravo kmečko pamet ter uživamo čim bolj raznoliko, nepredelano in doma pripravljeno hrano.

 

 

(Visited 22 times, 1 visits today)