Sončni žarki v telesu s pomočjo hormonov sprožijo proces razstrupljanja – čiščenja telesa. Če s sončenjem pretiravamo, pa se pojavi kožna rdečica, posledica prevelike izpostavljenosti ultravijoličnim žarkom. Ta povzroči, da se proces razstrupljanja v telesu sprevrže v proces zastrupljanja. To je lahko za telo zelo obremenjujoče. V času, ko smo bolj izpostavljeni soncu, tudi s prehrano poskrbimo za dobro počutje.
Nad poškodbe UV žarkov s prehrano
Pred poškodbami, ki jih povzročajo prosti radikali – tudi zaradi UV radiacije, našemu telesu pomagajo poleg lastno ustvarjenih, še številni antioksidanti, ki jih prejmemo s hrano ali vdihamo z zrakom. To so vitamini A (beta karoten), C in E, številni fenoli in druga rastlinska barvila (melanin, lutein, likopen), omega-3 maščobne kisline, nekateri encimi in negativni ioni iz zraka ali posebnih vod. Njihovo delovanje podpirajo številne druge snovi in minerali, kot so selen, cink, magnezij, ki sodelujejo v kemijskih reakcijah. Učinek omenjenih snovi se ne konča le z antioksidativnim delovanjem, temveč se kaže v izboljšanju kvalitete kože. Z antioksidanti najbolj bogata živila so intenzivno obarvano sadje in zelenjava, zeleni čaj in rdeče vino. Omega-3 maščobne kisline pa najdemo predvsem v divjih (negojenih) globokomorskih ribah in v lanenem, konopljinem, orehovem olju ter olju pšeničnih kalčkov. Antioksidanti, ki jih prejmemo s hrano, so bolj ali manj občutljivi na predelavo in termično obdelavo ter skladiščenje živil. Zato izbirajmo svežo, naravno – ekološko pridelano hrano in se izogibajmo industrijsko predelani hrani.oksidacijo aminokisline tirozin. V reakciji sodelujejo vitamini B skupine in mineral baker. Melanin absorbira in pretvarja škodljivo UV radiacijo v toploto. Tvorba melanina je gensko pogojena in seveda odvisna od količine obsevanja z UV svetlobo. Telesu bomo najbolj pomagali pri tvorbi zaščitnega kožnega barvila z uživanjem živil, ki vsebujejo visoko vsebnost aminokisline tirozin. Le-ta se nahaja v mlečnih izdelkih, jajcih, mesu, algi spirulini, soji, listnati zelenjavi, špargljih, brokoliju in stročnicah.
Matjaž Kološa (celoten članek v aktualni številki Eko dežele)