Vpliv podnebnih sprememb na pridelavo hrane
Študije kažejo, da se zemeljsko ozračje segreva in da se podnebje spreminja. V minulem stoletju se je povprečna temperatura zemeljskega površja dvignila za 0,6 °C, glavnina sprememb pa se je zgodila v zadnjih 25-ih letih, ugotavljajo na ARSU. Te spremembe vplivajo tudi na globalno in lokalno pridelavo hrane. Kmetijska panoga se je tako znašla pred veliki spremembami.
Posledice dviga povprečne temperature
Podnebje je pomemben dejavnik pri pridelavi hrane. Znanstveniki, zbrani pod okriljem Medvladnega odbora za podnebne spremembe, do leta 2100 predvidevajo dvig temperature zemeljskega površja za 1,4 °C do 5,8 °C. Te spremenjene podnebne razmere bodo vplivale tudi na količino, kakovost in dostopnost hrane. Višje temperature vplivajo na sorte in kulture, ki jih je možno gojiti na določenem območju, hkrati pa se spremeni tudi količina pridelkov. Večja možnost poplav povzroča večjo stopnjo erozije prsti, s čimer se zmanjšajo površine, ki jih je mogoče uporabljati za pridelavo hrane. Zagotavljanje trajnostne in varne preskrbe s hrano tako vedno bolj pridobiva na veljavi, saj so zaradi podnebnih sprememb letine kmetijskih proizvodov vedno bolj nezanesljive.
Slovenija v globalnem podnebju ni izjema
Napovedi sprememb podnebja so zelo negotove, strokovnjaki pa predvidevajo, da se bodo podnebne spremembe na območju južne in jugovzhodne Evrope kazale z dvigom temperatur, zmanjševanjem količine padavin v poletnih mesecih in pogostejšimi poplavami. Kot ugotavljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, bodo spremembe vplivale na vodni krog in s tem razpoložljivost pitne vode in vode za rast rastlin kot tudi na kmetijstvo in razmere za kmetovanje. Ob spremenjenih razmerah pričakujejo več različnih škodljivcev in bolezni rastlin ter živali. To bi posledično pomenilo povečano uporabo biocidov, še ugotavljajo.
Po podatkih Statističnega urada RS postaja opravljanje kmetijske dejavnosti v specifičnih geografskih in klimatskih razmerah ranljivejše. Med leti 2006 in 2015 so se njivske površine v Sloveniji zmanjšale za 4 odstotke, a se je hkrati vrednost energije za potrebe kmetijske dejavnosti v enakem obdobju povečala za 20 odstotkov.
»Podnebje se spreminja. Tudi kmetijstvo in hrana se bosta morala spremeniti,« se je glasilo sporočilo organizacije FAO ob lanskem svetovnem dnevu hrane.
Prilagajanje spremembam
Podnebne spremembe in z njimi povezani ekstremni vremenski pojavi opozarjajo na nujne spremembe v kmetijski panogi. Pri tem ne gre le za prilagajanje kmetijstva na spremembe, temveč tudi obratno. Po nekaterih podatkih je kmetijstvo vir približno 11 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov na svetovni ravni, od tega živinoreja povzroča dve tretjini kmetijskih emisij. Ob upoštevanju, da se bo po nekaterih predvidevanjih število prebivalcev do leta 2050 povečalo na več kot 9 milijard, bi se kmetijska proizvodnja morala povečati za več kot polovico. V ospredju je tako iskanje rešitev za bolj produktivno in trajnostno naravnano pridelavo hrane. Za sodobno kmetijstvo največji izziv predstavlja, da zadosten obseg in kakovost pridelkov doseže s trajnostnim gospodarjenjem naravnih virov in prenehanjem uporabe okolju škodljivih snovi.
Med možnimi scenariji prilagajanja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje izpostavljajo, da bodo v kmetijstvu pri gojenju imele prednost tiste poljščine, ki so bolj odporne na sušo in bolezni ter potrebujejo manj dodatnih gnojil za rast. Sočasno je potrebno spodbujati uživanje čim več doma pridelane hrane, za pridelavo rastlinske hrane pa je potrebno manj vode kot za pridelavo živil živalskega izvora, še dodajajo.
Kristijan Horvat
