Uveljavljanje mirnih območij v Triglavskem narodnem parku

16. januarja, 2020

Triglavski narodni park bo že letos dobil nekaj t.i. mirnih območij, ki so za ohranjanje ekosistemov še posebej občutljiva.

Ohranjanje izjemnih naravnih, kulturnih, krajinskih in duhovnih vrednot je osrednji cilj narodnih parkov. Z namenom varovanja narave z ohranjenimi ekosistemi in naravnimi procesi ter biotsko raznovrstnostjo skupaj s kakovostjo in pestrostjo krajin je bil ustanovljen tudi Triglavski narodni park.

“Nekatera območja edinega narodnega parka v Sloveniji so za ohranjanje ekosistemov še posebej občutljiva. S tem razlogom se bodo v prihodnje začela vzpostavljati t.i. mirna območja. V letošnjem letu bomo z vzpostavljanjem pričeli na Pokljuki, Vitrancu in Mangartskem sedlu,” povedo v Javnem zavodu Triglavski narodni park.

Pri upravljanju narodnih parkov je običajno, da se aktivnosti v delih narodnega parka prilagodijo (številčno, prostorsko, časovno), kadar to povzroča nevarnost za obstoj oziroma ohranitev naravnih vrednot, prostoživečih vrst in njihovih habitatov, habitatnih tipov ter kulturne dediščine in krajine.

Pokljuka, Mangart in Vitranc še letos

Tudi v Načrtu upravljanja Triglavskega narodnega parka so predvidene takšne prilagoditve.  “S projektom VrH Julijcev za izboljšanje stanja osmih vrst in štirih habitatnih tipov Natura 2000 bo v prihodnjih treh letih vzpostavljenih 19 mirnih območij z namenom varovanja aktivnih visokih barij, divjega petelina in belke. Na Pokljuki, Mangartu in Vitrancu je celovita umestitev mirnih območij načrtovana v letošnjem letu,” pojasnujejo v zavodu.

Z mirnimi območji se bo skozi projekt VrH Julijcev ohranila kakovost tistih delov naravnega okolja, ki imajo izjemen pomen za varovanje in ohranjanje živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov.

Posamezni ukrepi bodo, kot še povedo v JZ TNP, prilagojeni posebnostim posameznega območja. Posebej izpostavljamo vznemirjanje divjega petelina na območjih Pokljuke, Vogla in Kranjska Gora ter območjih planin Krstenica, Ovčarija ter Planina pri Jezeru. “Vznemirjanje belke je največje na območju Mangartskega sedla in Velega polja. Za večino mirnih območij bo v praksi pomenilo, da obiskovalci pri izvajanju aktivnosti upoštevamo in spoštujemo obdobja največje občutljivosti vrst in jih časovno prilagodimo,” poudarjajo.

Delavnice v šolah

Javni zavod Triglavski narodni park je vključen tudi v projekt LIFE Naturaviva, Biodiverziteta – umetnost življenja, katerega bistvena naloga je ozaveščanje o pomenu ohranjanja narave in biodiverzitete. V zadnjih treh mesecih so bile na temo pomena ohranjana biodiverzitete izvedene delavnice na vseh 38 šolah članicah Skupnosti šol Biosfernega območja Julijske Alpe. V prihodnje pa so poleg sodelovanja s šolami načrtovane še druge aktivnosti za ozaveščanje širše javnosti. »Umetnost življenja je ravnovesje med izkoriščanjem in ohranjanjem« je eno izmed pomembnejših sporočil projekta in prav mirna območja so primer ustrezne odločitve, ki je ugodna tako za naravo kot za obiskovalce.

V tujini je tovrstna ureditev z mirnimi območji že dolgoletna uveljavljena praksa

V narodnih parkih v Avstriji, Švici in Franciji so že uvedli usmerjeno obiskovanje s poudarkom na sobivanju z naravo in spoštovanju meja oziroma naravovarstvenega režima na določenem območju. “Uvedbo mirnih območij je bila v tujini sprejeta izjemno pozitivno kot smiseln način ureditve prostora za lokalno prebivalstvo, turistično ponudbo in aktivnosti v naravi,” zaključijo sogovorniki, ki so pred dnevi na to temo pripravili tudi poseben dogodek v Infocentru Triglavska roža na Bledu.

V Bruslju priznanje za Triglavski narodni park

Vir: TNP

 

(Visited 142 times, 1 visits today)