Poročanje o habitatih: v Sloveniji najslabše razmere za življenje dvoživk, metuljev in kačjih pastirjev
Strokovnjaki opozarjajo, da je globalna hitrost izumiranja živalskih in rastlinskih vrst vsaj deset do več stokrat hitrejša kot v zadnjih desetih milijonih let. Milijonu živalskih in rastlinskih vrst grozi izumrtje.
Da bi zaustavili zmanjševanje biotske raznovrstnosti, je EU leta 1979 sprejela Direktivo o pticah, 13 let kasneje pa še Direktivo o habitatih. Njun cilj je ohranjanje biotske raznovrstnosti na ozemlju držav članic EU. V 17. členu Direktiva o habitatih države članice EU zavezuje k poročanju o stanju ohranjenosti habitatnih tipov, rastlinskih in živalskih vrst ter o izvedenih ohranitvenih ukrepih.
Poročilo se nanaša na stanje ohranjenosti vrste ali habitatnega tipa v biogeografski regiji na celotnem območju države in ne le v območjih Natura 2000. Slovenija leži v dveh biogeografskih regijah, alpski in celinski ter v morski mediteranski regiji. Namen poročila je pripraviti prikaz stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov na celotnem območju EU. Poročanje poteka vsakih šest let. V imenu Republike Slovenije poroča Ministrstvo za okolje in prostor, koordinator priprave poročila pa je Zavod RS za varstvo narave.
Najbolj skrb vzbujajoče je stanje dvoživk, metuljev in kačjih pastirjev
Po letošnjem poročilu ima v Sloveniji manj kot tretjina (30 %) vrst, o katerih poročajo, »ugodno« oceno stanja ohranjenosti. Več kot polovica vrst ima oceno stanja ohranjenosti neugodno in sicer 38 % »nezadostno« in 14 % »slabo«. Za 18 % vrst zaradi pomanjkanja podatkov ocena ni bila podana. Glede na ocene je v Sloveniji najbolj skrb vzbujajoče stanje dvoživk, metuljev in kačjih pastirjev, sledijo jim hrošči, ribe, raki, plazilci in netopirji.
Med najpogostejšimi grožnjami in pritiski, ki vplivajo na stanje ohranjenosti vrst, so posledice kmetijske dejavnosti, urbanizacije in industrializacije ter antropogeno spreminjanje vodnih ekosistemov.
Kmetijstvo najbolj ogroža tudi habitatne tipe
Stanje skoraj tretjine habitatnih tipov (30 %) je ocenjeno kot »slabo«. Z oceno »nezadostno« je bilo ocenjeno stanje 32 % habitatnih tipov, z oceno »ugodno« pa 38 % habitatnih tipov. Na podlagi ocen lahko rečemo, da je v Sloveniji najboljše stanje ohranjenosti pri morskih, obalnih in priobalnih habitatnih tipih, skalovjih in meliščih ter gozdovih. Najslabše so ohranjeni habitatni tipi celinskih voda, travišč ter barja in močvirja. Tako kot vrstam, tudi habitatnim tipom največji pritisk in grožnjo predstavlja kmetijstvo, sledita mu urbanizacija in industrializacija.
Vir: ZRSVN
