Les kot dobrina

16. aprila, 2014

Včeraj je v Deželi kozolcev v Šentrupertu potekal posvet Eko dežele ‘Les kot dobrina’. Na njem so strokovnjaki, ki v gozdno-lesni in predelovalni industriji igrajo aktivno vlogo, razglabljali o stanju lesno predelovalne industrije pri nas in o situaciji po nedavni ujmi ter kako čim bolje izkoristiti les v Sloveniji. Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da v lesno predelovalni industriji zeva velika luknja, malo manj enotni pa so si glede ustanovitve državnega podjetja za gozd.

Na okrogli mizi so sodelovali prof. dr. Franc Pohleven, predsednik sveta Gozd-Les na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje ter predavatelj na Biotehniški fakulteti, na oddelku za lesarstvo, Rupert Gole, župan Občine Šentrupert, Jože Prah, predsednik Društva za razvoj slovenskega podeželja in predstavnik Zavoda za gozdove, Silvo Pritržnik, direktor Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec, Andrej Breznikar, svetovalec v uradu direktorja na ZGS ter Janez Beja z Zveze lastnikov gozdov, tudi predsednik OE KGZS Ljubljana (na fotografiji).

Uvodoma je udeležence posveta nagovoril župan Občine Šentrupert Rupert Gole in izrazil zadovoljstvo ob dejstvu, da se prav v Šentrupertu dogaja posvet o lesu, ki je tudi njemu osebno kot arhitektu izjemno ljub material. Les je tudi vodilna razvojna nit projektov v Občini Šentrupert, med drugim se v občini nahajata lesen vrtec in Dežela kozolcev, prvi muzej s kozolci na svetu, katerega direktorica je Urša Repše. Gre za prvi tovrstni muzej v Sloveniji, v katerem je predstavljenih devetnajst sušilnih naprav, od tega je sedemnajst kozolcev, z vsemi tipi kozolcev v Sloveniji. Namen postavitve je prikaz razvoja kozolca v časovnem, prostorskem in socialnem pomenu.

Vsi sogovorniki okrogle mize  so izpostavili vrzel v gozdno-lesni verigi, v kateri manjka ključni člen, ki bi povezal gozdno verigo z lesno in tako sklenil krog, ki bi zagotavljal, da les ostaja v Sloveniji. Še en izpostavljen problem je cena lesa. V gradnji lepljen les ne konkurira betonu, pri stavbnem pohištvu lesena okna kljub subvencijam Eko sklada še vedno ne dosežejo tako nizkih cen kot plastična, enako pa je pri izolaciji – lesena je tudi subvencionirana še vedno dražja od ostalih. Da lahko les bolje izkoristimo, je pomembno tudi osveščanje o pomenu gozda, o lesu kot naravnem materialu, ki se v gradbenih konstrukcijah bistveno lepše stara, notranji opremi pa doda pridih domačnosti. Pri večjih projektih morajo arhitekti vzeti les za svoj material. ‘Če želijo slovenski župani Sloveniji pomagati, naj se zavestno odločajo za gradnjo lesenih objektov.’ Tako je ob vprašanju, kako vzpodbuditi uporabo lesa, dejal Rupert Gole. Jože Kos iz Mizarstva Kos je zaključil, da mizarji potrebujejo predvsem preposto poslovanje, da jih birokracija ovira in v tem času, ko se domači mizarji ukvarjajo z vso dokumentacijo, že pridejo Avstrijci in kupijo naš les. Tudi Jože Prah je izpostavil problematiko ‘bežanja’ hlodov iz Slovenije. S tem je povezal tudi dejstvo, da se ne znamo povezovati in da nam manjka spoštovanja drug do drugega. Politiki morajo prisluhniti strokovnjakom, vsakdo pa sam pri sebi povečati potrošnjo lesa: ‘Dokler mi sami pri sebi ne bomo povečali lesa kot potrošnje, je normalno, da bomo les izvažali.’ Posvet se je dotaknil tudi ideje o ustanovitvi državnega podjetja Slovenski gozdovi d.o.o. Prof. dr. Franc Pohleven vidi v ustanavljanju novega podjetja primerno rešitev, saj si s to potezo tujina ne bi več upala izsiljevati s cenami. Medtem pa je Janez Beja z Zveze lastnikov gozdov Slovenije poudaril, da potrebe po državnem podjetju ni, da se je država izkazala kot slab gospodar in da imajo zadruge tradicijo ter znanje na področju odkupovanja lesa. V razpravo so se vključevali tudi udeleženci iz občinstva, med drugim Gojko Stanič iz Zelenega inkubatorja, Peter Jež z Gozdnega gospodarstva Postojna,   Maja Jurca z Biotehniške fakultete in drugi.

Po posvetu je sledila še predstavitev dobrih praks.

Uroš Pikl, direktor Energetike Šentrupert – javnega podjetja, ki je v 100-odstotni lasti Občine Šentrupert, je predstavil delovanje podjetja. Osnovna dejavnost podjetja je zagotavljanje izbirne lokalne gospodarske javne službe z oskrbo toplote. Z opravljanjem te dejavnosti zasledujejo usmeritev lokalnega energetskega koncepta Občine Šentrupert na področju samoskrbe s toploto in električno energijo ter uporabe obnovljivih virov energije. Predstavil je štiri razvojne stebre programa razvoja Energetike Šentrupert. Prvi steber, proizvodnja toplote in električne energije, se je že udejanil z izgradnjo kotlovnice na Dobu za proizvodnjo in distribucijo toplote.

Iztok Ribnikar, direktor Jelovica hiše, je prikazal, kako v njihovem podjetju dajejo lesu dodano vrednost. Les je že več kot sto let glavni material družbe Jelovica, zgradili so prek 12.000 objektov doma in na tujem. Iztok Ribnikar je izpostavil, da je les idealen material številnih možnosti za trajnostno gradnjo, saj v sebi združuje nizko težo, visoko trdnost in nizko toplotno prevodnost, poleg tega ne oddaja škodljivih snovi in ne povzroča alergij, je antistatičen in nima škodljivega učinka na človeka.

Velislav Žvipelj s Slovenskega regionalno razvojnega sklada pa je za konec predstavil plan spodbud za leto 2014, kdo so upravičenci do sredstev in obrestno mero. Kot je zaključil, Slovenski regionalni sklad spodbuja zdravo rast.

Zdrava rast pa je pravzaprav tisto, kar ta trenutek najbolj močno potrebuje celotno področje lesno predelovalne industrije pri nas.

(Visited 8 times, 1 visits today)