Koronavirus bolj ogroža predele, kjer je bolj onesnažen zrak?
Koronavirus bi lahko bil okrepljen na področjih, kjer je dalj časa močno onesnažen zrak. “Dolgotrajna onesnaženost zraka bi lahko na nekaterih območjih okrepila koronavirusno bolezen (COVID-19),” je v ponedeljek opozorila Evropska zveza za javno zdravje (EPHA). Strokovnjaki to povezavo sicer še preučujejo, vse bolj pa kaže, da lahko nekateri zunanji pogoji negativne učinke virusa še okrepijo – med njimi pa je tudi onesnažen zrak.
Kot navaja EPHA, zdravniki ugotavljajo, da je umrljivost bolnikov s hipertenzijo, diabetesom in boleznimi dihal (vse našteto lahko povzroča tudi onesnažen zrak) zaradi Covid-19 večja kot pri bolnikih, ki teh bolezni nimajo. »Bolniki s kroničnimi boleznimi srca in dihal, ki jih povzroči ali poslabša dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku, se težje borijo proti pljučnim okužbam, zato je verjetnost za smrt pri njih višja,« pravi članica odbora za okoljsko zdravje Evropskega združenja pulmologov. Z znižanjem ravni onesnaženosti zraka bi tako lahko pomagali najranljivejšim v boju proti tej in morebitnim prihodnjim pandemijam, je še dodala.
Ob tem pa se moramo seveda zavedati, da so najbolj onesnaženi predeli običajno tisti, ki so tudi najbolj gosto poseljeni.
Kakovost zraka v Italiji: kronično onesnažen zrak
Čeprav se kakovost zraka v Italiji v zadnjih dneh izboljšuje, vršilec dolžnosti generalnega sekretarja EPHA Sascha Marschang pravi, da je škoda na zdravju ljudi že narejena, s tem pa je zmanjšana tudi možnost posameznikov, da se borijo proti okužbi. »Vlade bi se morale že zdavnaj spoprijeti s kroničnim onesnaževanjem zraka, vendar so prednost pred zdravjem ljudi dajale gospodarstvu in gledale skozi prste avtomobilski industriji,« je kritičen Marschang. Upa, da bodo po koncu pandemije oblikovalci politik pospešili ukrepe za umik »umazanih« vozil s cest. »Znanost ugotavlja, da se bodo epidemije, kot jo je povzročil Covid-19, pojavljale vedno pogosteje, zato je »čiščenje cest« osnovna naložba za bolj zdravo prihodnost,« meni Sascha Marschang.
Tudi študija iz leta 2003 ugotavlja, da je bilo kar 84 odstotkov umrlih zaradi virusa SARS predhodno izpostavljenih vsaj zmerno onesnaženemu zraku.
Zaradi onesnaženega zraka na tisoče prezgodnjih smrti
Onesnaževanje zraka je največje tveganje za okoljsko zdravje v Evropi, težava pa je največja v mestih, ugotavlja Evropska okoljska agencija (EEA). PM delci, dušikov dioksid (NO₂) in ozon (O₃) povzročajo največ škode in vodijo do približno 400.000 zgodnjih smrti vsako leto. Eno izmed takšnih žarišč je severna Italija, središče evropskega izbruha novega koronavirusa.
V mestih povzroča onesnaževanje z dušikovim dioksidom predvsem promet, zlasti vozila z dizelskim motorjem, ki so tudi glavni vir PM delcev. Kot pravijo v EEA, se je od preloma tisočletja delež dizelskih vozil po vsej Evropi zelo povečal, številna vozila pa niso izpolnila evropskih standardov o onesnaževanju zraka.
V teh dneh satelitski posnetki razkrivajo, da se je onesnaženost zraka zaradi ukrepov za boj proti novemu koronavirusu močno zmanjšala v mestih po vsem svetu, vendar je škoda že narejena, še dodajo v EPHA.
