Sreča se skriva v genih, kvačkanju in pisanju poezije

1. aprila, 2017

Čarobno formulo do sreče je verjetno veliko lažje najti, kot si mislite. Raziskovalne ekipe psihologov, biokemikov in genetikov iščejo korenine dobrega počutja, ki naj bi bilo prvi pogoj na poti srečnega življenja.

Preproste dejavnosti

Študija raziskovalcev z novozelandske univerze iz Otaga razkriva, da dejavnosti, kot so pletenje, kvačkanje, barvanje, pisanju glasbe ali poezije pomagajo k zdravju in dobremu počutju. Ugotovili so, da za srečo ne potrebujemo bogastva ali uspešne kariere, temveč so za zadovoljno življenje pomembne preproste in sprostitvene dejavnosti, ki jih z veseljem počnemo.

Najsrečnejša srednja leta

Kalifornijski raziskovalci so odkrili celo, da naj bi vrhunec sreče občutili po štiridesetem letu, kljub temu, da se v tem obdobju večinoma začenjamo srečevati s pogostejšimi zdravstvenimi težavami in upadu miselnih sposobnosti. Najbolj kritično in stresno obdobje našega življenja je med dvajsetim in tridesetim letom, srednja leta pa naj bi bila tista najsrečnejša.

Geni za srečo?

Znanstveniki se sprašujejo tudi, če je sreča celo prirojena. Raziskovalci z Univerze v Amsterdamu so odkrili tri genetske različice, odgovorne za srečo, od katerih sta dve povezani z simptomi depresije in 11 točk genoma, povezanih z nevrozo.

Slovenci 62. na lestvici najsrečnejših zemljanov

Po podatkih World hapiness reporta leta 2017 naj bi recept za srečo najbolje poznali Norvežani, saj so najsrečnejši zemljani. Do desetega mesta jim sledi Danska, Islandija Švica, Finska, Nizozemska, Kanada, Nova Zelandija, Avstralija in Švedska. Slovenci smo se po sreči uvrstili na 62. mesto. Za mesti srečnejši od nas so Kazahstanci in Severni Ciprčani, malo nesrečnejši pa prebivalci Peruja. Na dnu lestvice so Sierra Leone, Bolgarija, Egipt, Palestinska ozemlja, Tunizija, Južna Afrika, Mongolija, Nepal, Kirgizistan, Butan in Tadžikistan.

 

Vir: repubblica.it , worldhapiness.report

(Visited 30 times, 1 visits today)