Varno v gore: vse več pohodnikov z vse premalo znanja!

31. januarja, 2020

Slovenske gore obiskuje vse več ljudi, narašča tudi delež tujcev, večinoma turistov, in obiskovalcev, ki ne vedo, kaj pomeni “Varno v gore”.  Imajo premalo predznanja, slabo opremo in pomanjkanje zavedanja, da je slovenski alpski svet zahteven in zahteva odlično pripravljenega posameznika z izkušnjami in znanjem uporabe opreme, posledično pa je tudi vse več intervencij gorskih reševalcev.

Planinska zveza Slovenije (PZS) je 30. januarja 2020 na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani skupaj z vodilnimi organizacijami na področju gorniške dejavnosti in turizma osvetlila to problematiko ter nakazala smernice za dejanske akcije za varnejši obisk gora.

Pohodništvo v Slovenijo pritegne številne turiste

“V gore hodi vse več ljudi, planinstvo oz. pohodništvo je v izjemnem porastu. Pohodništvo je eden od paradnih turističnih produktov v t. i. alpski Sloveniji, vsaka znana in razvita ali pa manj poznana destinacija vabi obiskovalce in turiste ter ponuja planinska oz. pohodniška doživetja, ob usmerjeni turistični promociji in razvoju pohodništva kot turističnega produkta pa smo priča razcvetu povabil v gore tudi na družbenih omrežjih,” je uvodoma poudaril Martin Šolar, podpredsednik Planinske zveze Slovenije.

Ob tem je opozoril, da v gore že dolgo ne zahajajo samo vešči in dobro opremljeni planinci, ampak na splošno v gore hodijo vsi. “V planinski zvezi beležimo rast neprimerno opremljenih in slabo pripravljenih obiskovalcev gora, vse več je intervencij gorske reševalne službe. Hkrati tudi opažamo, da obiskovalci pričakujejo, da bodo planinske koče vedno odprte, da bo zavarovan vsak meter planinske poti in podobno. Problematiko želimo osvetliti tudi z zornega kota turizma in reševanja ter postaviti smernice in dejanske akcije s skupnim ciljem izboljšati predznanje in predpripravo za obisk predvsem sredogorja in visokogorja.”

Tudi na lahko poti jepotrebna primerna pripravljenost in oprema

Slovenske gore letno obišče 1,7 milijona obiskovalcev, Slovenijo pa prepreda zelo gosta mreža 10.000 kilometrov markiranih planinskih poti, za katere skrbi več kot 800 prostovoljcev, markacistov PZS. Planinske poti so večinoma zelo dobro označene in, kjer je to potrebno, tudi opremljene z varovalnimi napravami. Glede na tehnično zahtevnost jih delimo v tri skupine – lahke, zahtevne in zelo zahtevne.

“Na lahki planinski poti si pri hoji ni treba pomagati z rokami in je na strmih pobočjih dovolj široka, da omogoča varno hojo tudi manj izurjenim. Tudi na lahki poti pa so potrebni pazljivost, primerna telesna pripravljenost in ustrezna obutev. Planinci se tega večinoma zavedajo, turisti, ki se prvič podajajo v gorski svet in so o dolžini in zahtevnosti poti pogosto premalo obveščeni, pa hitro zaidejo v težave. Na usmerjevalnih tablah na izhodiščih in križiščih poti je zahtevnost poti označena z logotipi, za boljšo obveščenost obiskovalcev gora pa bo ponekod treba namestiti tudi dodatne opozorilne table,” se zaveda predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan.

Vse več reševalnih intervencij

Slovenski gorski reševalci so v zadnjih letih priča vse večjemu številu reševalnih intervencij. “V zadnjih petih letih se je število naših posredovanj povečalo za 40 odstotkov. Eden od vzrokov je vse večji razvoj turizma. Pogostost posredovanja gorskih reševalcev se je povečala predvsem na turistično obiskanih območjih ob vznožju Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp. Vzroki za iskanje naše pomoči so predvsem pomanjkljive informacije, nepoznavanje in celo podcenjevanje gorskega sveta, fizična in psihična nepripravljenost na ‘presenečenja’, ki jih nudi gorski svet,” je problematiko osvetlil Gabrijel Rožič, član Komisije za informiranje in analize GRZS.

Predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Janez Rozman pa dodal, da bo “za zmanjšanje pogostosti nesreč potrebnega veliko sodelovanja med ponudniki turističnih destinacij in subjekti na področju gorniške dejavnosti. Na lokalni ravni je potrebnega več sodelovanja med poznavalci gorskega sveta in tistimi, ki gosta sprejmejo in mu nudijo prve informacije. Tu gre predvsem za promoviranje lažjih ciljev, njihovo poznavanje in sodelovanje z vodniško službo.” Za umiritev in zmanjševanje števila posredovanj gorski reševalci organizirajo usposabljanja za varno gibanje v gorskem svetu, prek medijev opozarjajo na razmere v gorah ter v sodelovanju z lokalnimi turističnimi ponudniki pripravljajo aktivnosti za opozarjanje in obveščanje obiskovalcev gora.

Kaj ima Planinska zveza v načrtu?

Planko je predstavil tudi najpomembnejše korake in cilje PZS v tej smeri: “Slovenski alpski svet je zahteven in zahteva odlično pripravljenega posameznika z izkušnjami in znanjem uporabe opreme, zato smo lani v začetku poletja v sodelovanju z GRZS pripravili zgibanko z napotki za varnejši poletni obisk gora v slovenskem in angleškem jeziku. K povečanju varnosti prispevajo tudi dobri planinski zemljevidi in vodniki, ki jih izdaja PZS. Gotovo imajo naši zemljevidi najnatančnejše podatke, zato si želimo, da bi to prepoznali tudi turistični ponudniki in dali prednost kakovosti pred videzom. Lani smo v bolj obiskane koče Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp že namestili posebne plastificirane zemljevide, z njimi bomo postopoma opremili tudi druge planinske koče. Zaradi vse večjega zanimanja tujcev za Slovensko planinsko pot smo izdali vodnik v angleščini Slovenian Mountain Trail, ki predstavlja celotno pot po dnevnih etapah, dodani so tudi napotki za varnejši obisk gora. Pomembno je, da informacije dosežejo tujce, še preden pridejo v Slovenijo, da se bodo že ob načrtovanju dopusta zavedali zahtevnosti gorskega sveta v Sloveniji, zato je naš cilj, da bi priporočila o varnem obiskovanju gora našla mesto v vseh predstavitvenih in promocijskih materialih turističnih ponudnikov.”

Gorske občine lani najbolj obiskane  paziti pa je treba na naravo

Gorske občine so v letu 2019 s 30 odstotki zabeležile največji delež prenočitev med vsemi vrstami občin in vsakoletno beležijo nadpovprečne rasti. Prvih enajst mesecev leta 2019 jih je po podatkih SURS obiskalo 6,4 odstotka več gostov oz. sedem odstotkov več tujih gostov kot v enakem obdobju leta 2018, je pojasnila Nataša Hočevar, vodja sektorja za raziskave, razvoj, inovacije in evropske projekte na Slovenski turistični organizaciji.

“Kot družba moramo postati bolj odgovorni do narave, kulture in do soljudi. Planinec se mora od izbire točke podviga, opreme, do same planinske izkušnje, najboljše vedute za fotografiranje, do delitve izkušnje, zavedati, da je odgovoren za svoja dejanja in da ima lahko objava na družbenih omrežjih velik učinek na določeno pohodniško pot ali mikrolokacijo, ki praviloma velikega obiska ne prenese. Še posebej Slovenci moramo biti kot planinski narod zgled tujim gostom,” je izpostavila in napovedala letošnjo kampanjo: “S ciljem vplivanja na odgovorno ravnanje tujih gostov, ki v navezavi z butično Slovenijo izpostavljajo prav pohodništvo, naravo in čudovite vedute naših gora, bomo na Slovenski turistični organizaciji pred poletno sezono ob lansiranju novega portala Outdoor Slovenia v sodelovanju s partnerji na družbenih omrežjih izvedli manjšo kampanjo na temo varne hoje v gore.”

Bodo planinske poti nehali označevati kot lahke?

Zaradi zgodovinskih dejstev je Triglav postal slovenski narodni simbol in se zato v vseh tujih vodnikih o Sloveniji pojavlja med top pet stvarmi, ki jih moraš nujno obiskati, opaža gorski vodnik Mitja Šorn, predsednik Združenja gorskih vodnikov Slovenije: “Ker ima Triglav za Alpe skromno višino, se marsikateremu obiskovalcu zdi, da bo vzpon nanj lahek, kar za začetnika nikakor ni. Gore v Sloveniji so Alpe, kar pomeni, da so poti na njih alpske. Za nekoga, ki se je do zdaj gibal samo po asfaltu in parkih, lahko že pot iz Krme na Kredarico, ki je sicer klasificirana kot lahka planinska pot, predstavlja izjemno težak izziv, sama zelo zahtevna zavarovana planinska pot na vrh pa je za številne preveč izpostavljena. Slovenski turistični delavci lahko naredimo to, da naše poti, četudi samo do planinskih koč, nehamo opisovati kot lahke. Lahka planinska pot je dejansko lahka za nekoga, ki se je vajen gibati po gorskem svetu. Za nekoga, ki se tam znajde prvič, ker je v lonelyu prebral, da to res mora, pa je takšna pot lahko hudičevo zahtevna, za veliko njih celo prezahtevna.”

 

Vir: PZS

(Visited 93 times, 2 visits today)