Planinsko polje – ko namesto reke občudujemo jezero

17. novembra, 2019
Igor Fabjan
Foto: Aleš Komovec, vir: visit-postojna.si

Notranjska se ponaša s kopico naravnih privlačnosti, med katerimi so še posebno zanimiva kraška polja. Pod staro cesto, ki se vije proti Postojni lahko občudujemo Planinsko polje, čez katero se vije rečica Unica. Z drevesi in grmi posejano polje je še posebno zanimivo v času jesenskega deževja, ko se voda razlije preko rečnih bregov in pogosto preplavi tudi cesto, ki Planino povezuje s Cerknico.

Foto: Aleš Komovec, Visit Postojna

Planinsko polje je dolgo okoli pet kilometrov, tok Unice pa je dolg kar 18km! Zaradi majhnega padca namreč teče v značilnih okljukah ali meandrih. Unica je zelo priljubljena med ribiči,  saj velja za eno z lipani najbogatejših voda v Evropi! Čeprav mirna reka kar kliče po spustu s čolnom, pa vas ribiči ne bodo gledali preveč prijazno. Unica ponikne na apneniškem robu v številnih ponorih, od koder se steka v izvire Ljubljanice.

Ob večjih deževjih, ko požiralniki ne morejo več požirati vode, Unica prestopi bregove in voda se razlije po kraškem polju. Veliko presihajoče jezero si najlažje ogledate kar s parkirišč ob glavni cesti.

Foto: Aleš Komovec, Visit Postojna

Unica prihaja na dan iz podzemlja izpod visokega skalnega oboka na začetku Planinskega polja. Šest kilometrov dolga jama ni osvetljena a je vseeno lahko dostopna in zanimiva za ogled. Začetni del jame si lahko ogledate. Nadaljevanje poti v podzemeljska rokava je težje in ni priporočljivo brez ustrezne opreme in vodnika. Del jame, po kateri teče voda ni zasigan. Kapnike je moč najti le v višje ležečih rovih, ki jih ne poplavlja voda. Planinska jama je znana tudi po bogatem živalstvu. Od oktobra do marca je možen ogled samo po predhodnem dogovoru.

 

 

 

 

Razkošni dvorec

Nad mostom čez Unico, preko katerega se nadaljuje cesta proti Rakeku in Cerknem, stoji razkošen dvorec Hošperk (Haasberg) iz 18. stoletja. Dvorec je bil v tem času eden najlepših v Sloveniji. Hošperk je bil poletna rezidenca urejena kot kopija habsburškega gradu Kobenzel pri Dunaju. Pred II. svetovno vojno je bil last rodbine Windisch-Graetz, ki je bila v sorodstvu s Habsburžani. Med drugo svetovno vojno je bil požgan, ruševine pa še danes zgovorno pričajo o nekdaj mogočni zgradbi. S terase pred dvorcem je najlepši pogled na fasado grajske stavbe z lepim baročnim portalom. Zadaj je delno ohranjen grajski park s stoletnimi cipresami.

 

Kraške koliševke

V gozdnatem vrtačastem svetu severno nad Planinskim poljem je znanih več kot 150 jam, večinoma brezen. Žal večina ni dostopnih brez jamarske opreme. Sredi gozdov, severovzhodno od Laz, leži naša največja znana udornica, Laška koliševka. Dolga je 380m, široka 280m in globoka 83,5m. Njena prostornina pa znaša kar 4 milijone m3!

Bliže Planinskemu polju pa lahko obiščete lažje dostopno Unško koliševko. Leži sredi gozdov med Planino in avtocesto, dostopna pa je po gozdnih cestah iz več smeri mimo gradu Hošperk ali iz Unca. Koliševka je udornica, ki se je v davnini odprla po zrušenju stropa nad podzemeljsko dvorano. Ob njenih prepadnih stenah so Italijani izdolbli v vojaške namene dolge podzemne hodnike.

 

(Visited 240 times, 1 visits today)