Site icon Lupa portal

Divača

Pogled na Nanos iz Vremščice (foto: Igor Maher)

Divačo marsikdo pozna iz napisov na avtocesti ali železnici, ko se pelje proti morju. Naselje se je razvilo prav zaradi prometa, tu je namreč v sredini devetnajstega stoletja bila izgrajena Južna železnica, osrednja transportna žila takratnega Avstro Ogrskega cesarstva.

Njen pomen je tudi danes vezan na promet. Neuko oko morda odpravi Divačo kot še eno v vrsti generičnih prometnih naselij, ampak domačini in poznavalci vedo, da to ni njen edini obraz. Divača v svojih nedrjih skriva mnogo tega, kar danes označujemo v turističnem gospodarstvu kot pet zvezdno doživetje ali pa trajnostni turizem.

Železnica del prostora

Južna železnica je pustila v tem prostoru neizbrisen pečat in ravno zaradi razvoja železnice je v Divači in okolici moč videti žive opomnike tega bisera tehnične dediščine. Vodni rezervoar, vodni zbiralniki oziroma ‘Tajhi’, Vodarna Draga ter številni slikoviti predori prepletajo krajino z izredno občutljivostjo, železnica namreč v okolju ne deluje kot tujek, ampak je prav zaradi svoje premišljene arhitekture del ‘DNK-ja’ tega prostora.

Škocjanske jame

Poleg izjemne kulturne in tehnične dediščine, v Divači ne moremo mimo omembe Škocjanskih jam. Jame poosebljajo srečanje dveh svetov, apnenčastega kraškega sveta ter flišnatih Brkinov, hkrati pa predstavijo tudi sam duh prostora, torej očem skrit, mističen, skrivnosten in divji. O mogočnosti in pomembnosti Škocjanskih jam priča tudi dejstvo, da so vpisane na UNESCO seznam svetovne naravne dediščine.

Kanjon reke Reke (foto: Janez Skok)
Kanjon reke Reke (foto: Janez Skok)

Divaška jama

Za izlet na Divaški Kras in poglobljeno spoznavanje tukajšnjih ljudi in bogastva naravne in kulturne dediščine je morda obisk soteske reke Reke, Škocjanskih jam ali pa hriba Vremščica dovolj. A Divača skriva mnogo več kot to. Za bolj zagrizene jamarje je obisk Divaške jame kot nalašč za nedeljski izlet, saj ponuja bolj avanturističen pristop k obisku jam kot v Škocjanskih jamah, hkrati pa se izogne gneči, ki se, vsaj v poletnih mesecih, nabere pred njimi.

Muzej slovenskih filmskih igralcev

Naravna dediščina v kombinaciji s kulturno je porok za dober izlet, zato predlagamo, da se napotite tudi v središče Divače, kjer stoji prenovljena Škrateljnova domačija, v prostorih domačije danes domuje Muzej slovenskih filmskih igralcev.

Muzej slovenskih filmskih igralcev_Arhiv RC Divača

To seveda ni naključje, saj se je prav v tej domačiji rodila prva in največja slovenska filmska zvezda z imenom Ita Rina. Izlet je najbolje zaključiti z dobrim obrokom, zato predlagamo, da se ustavite v eni izmed številnih gostiln ali pa kmečkih turizmov, ki jih to območje ponuja.

Razvojni center Divača, Turizem Divača

(Visited 122 times, 1 visits today)
Exit mobile version