V današnjem svetu, polnem dogajanja in hrupa, lahko to, da najdemo kotiček miru, dobro dene tako telesu kot možganom.
Pomanjkanje tišine neugodno za zdravje
Že pred sedmimi leti je Svetovna zdravstvena organizacija onesnaženost s hrupom razglasila za sodobno kugo, ob tem pa navedla, da obstajajo številni dokazi, da je hrup iz okolja škodljiv za zdravje.
Zdi se, da ves čas polnimo ušesa z glasbo, televizijskimi in radijskimi programi, podkasti, pa seveda s številnimi drugimi, neprostovoljnimi zvoki – promet, gradbeništvo, industrija …
Testirajte se: Koliko trenutkov na dan preživite v popolni tišini?
Bolj kot je glasno okolje, v katerem preživljamo dneve, bolj potrebujemo tišino. Po svetu npr. že ponujajo 10-dnevne oddihe v tišini.
In kakšne so koristi tišine, kot jih navaja znanost?
Znanstvene raziskave so pokazale, da je tišina dobra za možgane – če si vzamemo čas zase v tišini, bomo bolj osredotočeni, bolj kreativni in manj pod stresom.
Tišina zmanjšuje stres in napetosti
Pokazalo se je, da hrup lahko vodi do težav s povišanim krvnim tlakom in srčnim udarom, uničuje sluh in zdravje na splošno. Glasen hrup zvišuje raven stresa, saj povišuje hormon kortizol.
Tišina ima obraten učinek – sprošča možgane in telo. Ena od raziskav je dokazala, da 2 minuti tišine sproščata precej bolj kot poslušanje sproščujoče glasbe.
Tišina pomaga pri osredotočenosti
Gre za to, da ves čas nečemu namenjamo pozornost – teh ‘klicev’ po pozornosti pa je zaradi sodobne tehnologije in načina življenja vse več. Del možganov, ki je odgovoren za odločanje in reševanje težav, je zaradi tega vs čas preobremenjen. Tako naša pozornost počasi upada, saj so viri zanjo izčrpani. To se kaže tako, da postanemo odmaknjeni, zamaknjeni oz. se ne moremo osredotočiti, reševati problemov, dobiti novih idej, oz. kakor radi rečemo ‘glava mi zdajle ne dela več’. V tišini, lahko tudi na sprehodu v naravi, si ta del možganov spočijemo in obnovimo moči.
V tišini možgani delajo po svoje
Ko meditiramo, sanjarimo in fantaziramo ali le dopustimo mislim, da tečejo, so možgani v t.i. avtomatskem načinu. Ko ni zunanjih stimulacij, se lahko osredotočimo na notranji tok misli, čustev, spominov, idej. S tem pa damo pomen našim izkušnjam, smo bolj kreativni, naredimo nekakšen pregled duševnega in čustvenega stanja, v katerem smo. Takrat lahko razmišljamo bolj poglobljeno in dobivamo najboljše ideje. Gotovo ste to že izkusili zvečer, ko se končno uležete v posteljo, ugasnete vse naprave in luči – in dobivate najboljše ideje.
Tišina lahko regenerira možganske celice
Nekaj let nazaj so delali raziskavo na miših, ki je pokazala, da 2 uri tišine na dan odita v razvoj novih možganskih celic v delu možganov, ki je ključen za učenje, spomin in čustva. Raziskava je pomembna, saj nakazuje možnost zdravljenja depresije in Alheimerjeve bolezni s tišino kot obliko terapije, pri kateri bi se nevroni v možganih hitreje regenerirali.
Vir: HuffingtonPost
