Onesnažen zrak povzroča vse več zdravstvenih težav

3. junija, 2016

Nacionalni inštitut za javno zdravje
(NIJZ) je skupaj z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in
hrano (NLZOH) in Agencijo RS za okolje (ARSO) 1. junija organiziral
srečanje z naslovom Okolje, podnebne spremembe in alergije.


Alergijske bolezni so v sodobnem svetu
vse pogostejše, kar je povezano s spremembami življenjskega sloga
in okolja. Podnebne spremembe, urbanizacija, onesnaženost zraka,
spremenjena izpostavljenost alergenom, uničenje naravne flore,
razširjanje tujerodnih vrst rastlin – vse to vpliva na težo in
pogostost pojavljanja alergijskega obolenja.




Število bolezni zaradi onesnaženega
okolja narašča

V zadnjem desetletju se je pomen
razpoložljivih, zanesljivih in primerljivih podatkov s področja
okolja in zdravja zelo povečal, saj narašča število bolezni, ki
so posledica onesnaženega zraka, voda in tal. Okolje namreč
pomembno vpliva tako na telesno in duševno počutje ljudi kot tudi
na družbeno blaginjo, ustrezno življenjsko okolje pa je za
ohranitev in krepitev zdravja izjemnega pomena. »Poznavanje
razširjenosti oziroma intenzivnosti dejavnikov v bivalnem okolju je
ključnega pomena za pojasnjevanje odnosa med izpostavljenostjo
škodljivostim in pojavom bolezni pri ljudeh. Še posebej je
pomembno, da poznamo in seveda ustrezno zmanjšamo izpostavljenost.
Podatki namreč kažejo, da zaradi izpostavljenosti onesnaženemu
zraku po vsem svetu vsako leto umre približno 800.000 ljudi,« je
opozoril Peter Otorepec z NIJZ. Študije po njegovih besedah
potrjujejo tudi povezavo med onesnaženostjo zraka in razvojem astme
pri otrocih: »Astma je tako postala najpogostejša kronična bolezen
pri otrocih in je najpogostejši vzrok hospitalizacije pri otrocih do
15. leta starosti. V letih 1999–2004 je bilo število otrok,
obolelih za astmo, v posameznih državah Evrope od manj kot pet do
več kot 20 odstotkov.«

Mag. Nataša Kovač z ARSO je povedala:
»Zdravje in blaginja sta odvisna od okolja, v katerem živimo, zato
je povezovanje zdravstvenih in okoljskih podatkov velik izziv. Z
natančnejšim spremljanjem in poznavanjem okolja, lahko pomembno
vplivamo na zmanjšanje izpostavljenosti negativnim dejavnikom in s
tem na zmanjšanje razvoja različnih bolezni.«

Ugotavljanje povezav med okoljem in
zdravjem

Povezovanje podatkov in informacij ter
ugotavljanje vzorčno posledičnih povezav med okoljem in zdravjem
omogočajo kazalci okolja. Razvija jih Agencija RS za okolje v
sodelovanju z drugimi zunanjimi institucijami, kot sta NIJZ in
NLZOH.„Kazalci temeljijo na številčnem podatkovnem nizu, ki kaže
stanje, določeno lastnost, predvsem pa razvoj izbranega pojava in
tako na nekaj opozarjajo. Ker so razviti v skladu z evropskimi
metodologijami, omogočajo primerjavo med državami. Kot takšni so
primerni za podporo odločanju in za ozaveščanje javnosti o
problematiki, kakršna je na primer vloga onesnaževanja okolja v
povezavi z vplivom alergenov na zdravje ljudi,“ pojasnjujejo na
NIJZ. Zaradi narave procesa mora imeti njihova priprava
interdisciplinaren pristop.

Mag. Nataša Kovač z ARSO je še
opozorila: »Pomembno je, da tudi lokalne in regionalne politike
prepoznajo pomen zdravja ter se s tem izzivom soočijo. Lokalne
oblasti, ki so najbližje ljudem in njihovim potrebam, so lahko zelo
učinkovite pri ukrepanju, saj poznajo probleme in rešitve zanje.«

Porast alergij in astme je posledica
sprememb okolja in življenskega sloga

V zadnjih desetletjih je pogostnost
alergijskih obolenj v zahodnem svetu po podatkih NIJZ ves čas
naraščala, trenutno stanje pa nakazuje, da se naraščanje
pogostnosti v razvitih državah ustavlja. V Evropi naj bi imelo 35 %
populacije vsaj občasno simptome alergijskih bolezni. V preteklih
letih se je povečevala predvsem pojavnost (incidenca) astme in
alergijskega rinitisa, sedanje raziskave pa so potrdile povečanje
prehranskih alergij.

„Na pogostnost pojavljanja alergij
vplivajo poleg starosti, spola, genetskih dejavnikov in drugih
vzrokov tudi izpostavljenost alergenom. Alergeni, ki prizadenejo
dihala, vstopajo v telo z vdihanim zrakom. Nekateri so prisotni v
zraku celo leto, drugi le občasno, kot je na primer cvetni prah. Vse
leto povzročajo alergikom težave pršice, plesni, epitelij in
izločki živali, predvsem mačk in psov, pogosta je tudi alergija na
ščurka. Alergijski rinitis in astma sta tesno povezana, saj sta
lahko hkrati prisotna pri enem bolniku. 80% bolnikov z alergijsko
astmo ima istočasno alergijski rinitis in 40% bolnikov z alergijskim
rinitisom ima hkrati tudi astmo.Obe bolezni predstavljata globalni
zdravstveni problem za vse starostne skupine ljudi,“ še pojasnjijo
na NIJZ.

(Visited 35 times, 1 visits today)