Jutri je Svetovni dan zdravja: hvaležnost za medicinske sestre

6. aprila, 2020

7. april – svetovni dan zdravja. Letošnja tema tega dneva je podpora medicinskim sestram, zdravstvenim tehnikom in babicam pri njihovem delu. Ob spopadanju z epidemijo novega koronavirusa je fokus predvsem na hvaležnosti za njihovo požrtvovalno delo.

Mednarodno leto medicinskih sester in babic

Svetovna zdravstvena organizacija je letošnje leto razglasila za mednarodno leto medicinskih sester in babic – v počastitev 200-letnice rojstva Florence Nightingale, utemeljiteljice sodobne zdravstvene nege, in zaradi ključne vloge medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in babic pri varovanju in ohranjanju zdravja. Florence Nightingale, rojena 12. maja 1820 v Firencah, je vpeljala prvo formalno izobraževanje za medicinske sestre ter s tem postavila podlago za razvoj zdravstvene nege kot stroke in mejnik v poklicu medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in babic.

Letošnja kampanja naj bi bila sicer osredotočena na krepitev zdravstvene nege in babištva, zaradi aktualnih dogodkov po vsem svetu v zvezi s koronavirusom pa gre predvsem za izražanje podpore in hvaležnosti medicinskemu osebju za skrb in njihovo požrtvovalno delo.

Statistični podatki so lahko zelo zgovorni

SURS je skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), ki je prav tako pooblaščeni izvajalec dejavnosti državne statistike, ob tej priložnosti opozoril na uradne statistične podatke s tega področja in jih ponudil v razmislek.

  • V zdravstvu v Sloveniji zaposlenih v 2018 več kot 21.000 medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov
  • Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so bile na koncu leta 2018 v zdravstvu v Sloveniji zaposlene 7.104 medicinske sestre (od tega 57,4 % v bolnišnicah), 245 diplomiranih babic ter 13.927 zdravstvenih tehnikov.
  • Slovenija se po številu medicinskih sester, zaposlenih v zdravstvu, na 100.000 prebivalcev, med 17 v primerjavo zajetimi članicami uvršča šele na 14. mesto
  • Po številu zaposlenih v vseh treh obravnavanih poklicih skupaj, zaposlenih v zdravstvu, na 100.000 prebivalcev se je Slovenija v 2017 med 17 članicami EU, za katere je na voljo ta podatek, uvrstila v prvo tretjino, pri čemer pa je treba upoštevati, da so v to število zajete tako diplomirane in višje medicinske sestre kot tudi zdravstveni tehniki, ki imajo srednješolsko strokovno izobrazbo. Če pa se v tej primerjavi omejimo samo na število medicinskih sester, zaposlenih v zdravstvu, na 100.000 prebivalcev, se Slovenija med omenjenimi 17 članicami EU  uvršča na 14. mesto, tj. v zadnjo tretjino v primerjavo zajetih članic. Kar pomeni, da Slovenija po tem kazalniku, čeprav se število medicinskih sester, zaposlenih v zdravstvu, v zadnjih letih v Sloveniji povečuje, zaostaja kar za trinajstimi od sedemnajstih v našo primerjavo zajetih držav članic.

Medicinske sestre pomagajo tudi osebam, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo

Dolgotrajna oskrba je oblika nege, ki se zagotovi nekomu, ki zaradi visoke starosti, kroničnih boleznih, nesreče, upada kognitivnih sposobnosti potrebuje pomoč pri vsakdanjih življenjskih aktivnostih. Tudi tukaj so medicinske sestre nepogrešljive. Zaradi staranja prebivalstva se število ljudi, ki pri opravljanju dnevnih življenjskih aktivnosti potrebujejo pomoč druge osebe, povečuje, hkrati s tem pa naraščajo tudi potrebe po dolgotrajni oskrbi.

Na koncu leta 2017 je bilo po podatkih SURS največ oseb iz te skupine prebivalstva deležnih storitev dolgotrajne nege v institucijah, in sicer 35,5 % (okoli 22.900), v glavnem v domovih za starejše. Skoraj prav toliko je bilo tistih, ki so bili storitev dolgotrajne oskrbe deležni na svojem domu: 34,9 % (skoraj 22.500); največ oseb izmed teh je prejemalo patronažno varstvo. Tistih, ki so v okviru dolgotrajne oskrbe prejemali le denarne dodatke za poravnavanje različnih storitev, je bilo malo več kot četrtina (okoli 18.500). V dnevno varstvo pa je bilo vključenih 527 oseb, največ izmed teh v dnevne centre pri domovih za starejše.

Zdravje – v vseh obdobjih življenja naše največje bogastvo

Podatki kažejo, da zdravstveno stanje oseb pomembno vpliva na stopnjo njihovega splošnega zadovoljstva z življenjem. Tisti prebivalci Slovenije, ki so v 2018 menili, da je njihovo zdravstveno stanje zelo dobro, so zadovoljstvo z življenjem ocenili s povprečno oceno 8,3 (na lestvici od 0 do 10). Povprečna samoocena zadovoljstva z življenjem vseh prebivalcev je znašala 7,3.

 

Vir: SURS

 

(Visited 59 times, 1 visits today)