16. oktobra 2013, obeležujemo Svetovni dan hrane. Organizacija združenih narodov za kmetijstvo in hrano je letos izbrala slogan »Uspešni prehranski sistemi zagotavljajo zdravje ljudi«, s katerim želi opozoriti na visoke stroške in bremena, ki jih nosi družba zaradi slabih prehranjevalnih navad in vseh njihovih posledic.
Na Inštitutu za varovanje zdravja RS pa ob letošnji opozarjajo na naraščajočo debelost otrok in mladostnikov v Sloveniji. Gre za vse večji javnozdravstveni problem pri nas, saj imajo po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije otroci v Sloveniji enega od najhitreje naraščajočih trendov povečevanja telesne teže. Čezmerna debelost otrok vpliva na slabšo kakovost življenja in večjo verjetnost pojava različnih kroničnih bolezni.
»Debelost je povezana s povečanim tveganjem za nastanek sladkorne bolezni tipa 2, različnih vrst raka, z nastankom povišanega krvnega tlaka, ter boleznimi srca in žilja. Prav tako predstavlja dejavnik tveganja za nastanek jetrnih bolezni, ortopedskih zapletov, dermatoloških sprememb, nevroloških in hormonskih motenj ter psihosocialnih posledic« je povedala Jožica Maučec Zakotnik z IVZ.
Raziskava je pokazala, da na stanje prehranjenosti vplivata izobrazba in družbeni sloj. Ugotovili so naraščanje deleža debelih pri vseh izobrazbenih skupinah in družbenih slojih, bistveno višji delež debelih pa pri nižjih družbenih slojih in z nižjo stopnjo izobrazbe.
»Zaradi slabih prehranjevalnih navad in nezadostne telesne dejavnosti se otroci in mladostniki že srečujejo s težavami uravnavanja telesne teže in tudi z boleznimi gibal. Slovenija se po deležu čezmerno hranjenih in debelih 15-letnikov uvršča na tretje mesto med državami Evropske unije, ki so vključene v raziskavo in presega povprečje vrstnikov vseh vključenih držav v raziskavo,« je povedala Vida Fajdiga Turk z IVZ.
Raziskave kažejo, da se naši otroci in mladostniki ne prehranjujejo zdravo in posegajo po energijsko gosti in hranilno revni hrani. Sadje in zelenjavo vsak dan v skladu s priporočili uživa nekaj manj kot petina mladostnikov, nikoli pa kar pet odstotkov mladostnikov. Sladkane pijače in sladkarije sta v letu 2010 redno uživali kar dve tretjini mladostnikov. Debelost vodi tudi v slabšo gibalno učinkovitost, ustrezna telesna dejavnost v tem obdobju je nujna za zadostno ustvarjanje mišične mase.
Nova strategija z naslovom Prehrana in telesna dejavnost za zdravje za obdobje 2013–2023 temelji na širokem medresorskem sodelovanju, gre za niz konkretnih ukrepov za celostno in sistemsko vzpostavitev pogojev za zdrav življenjski slog, skupaj z zdravimi prehranjevalnimi in gibalnimi navadami. S tem bi omogočili družbo zdravih posameznikov, družin in skupnosti.
16. oktobra 2013, obeležujemo Svetovni dan hrane. Organizacija združenih narodov za kmetijstvo in hrano je letos izbrala slogan »Uspešni prehranski sistemi zagotavljajo zdravje ljudi«, s katerim želi opozoriti na visoke stroške in bremena, ki jih nosi družba zaradi slabih prehranjevalnih navad in vseh njihovih posledic.
Na Inštitutu za varovanje zdravja RS pa ob letošnji opozarjajo na naraščajočo debelost otrok in mladostnikov v Sloveniji. Gre za vse večji javnozdravstveni problem pri nas, saj imajo po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije otroci v Sloveniji enega od najhitreje naraščajočih trendov povečevanja telesne teže. Čezmerna debelost otrok vpliva na slabšo kakovost življenja in večjo verjetnost pojava različnih kroničnih bolezni.
»Debelost je povezana s povečanim tveganjem za nastanek sladkorne bolezni tipa 2, različnih vrst raka, z nastankom povišanega krvnega tlaka, ter boleznimi srca in žilja. Prav tako predstavlja dejavnik tveganja za nastanek jetrnih bolezni, ortopedskih zapletov, dermatoloških sprememb, nevroloških in hormonskih motenj ter psihosocialnih posledic« je povedala Jožica Maučec Zakotnik z IVZ.
Raziskava je pokazala, da na stanje prehranjenosti vplivata izobrazba in družbeni sloj. Ugotovili so naraščanje deleža debelih pri vseh izobrazbenih skupinah in družbenih slojih, bistveno višji delež debelih pa pri nižjih družbenih slojih in z nižjo stopnjo izobrazbe.
»Zaradi slabih prehranjevalnih navad in nezadostne telesne dejavnosti se otroci in mladostniki že srečujejo s težavami uravnavanja telesne teže in tudi z boleznimi gibal. Slovenija se po deležu čezmerno hranjenih in debelih 15-letnikov uvršča na tretje mesto med državami Evropske unije, ki so vključene v raziskavo in presega povprečje vrstnikov vseh vključenih držav v raziskavo,« je povedala Vida Fajdiga Turk z IVZ.
Raziskave kažejo, da se naši otroci in mladostniki ne prehranjujejo zdravo in posegajo po energijsko gosti in hranilno revni hrani. Sadje in zelenjavo vsak dan v skladu s priporočili uživa nekaj manj kot petina mladostnikov, nikoli pa kar pet odstotkov mladostnikov. Sladkane pijače in sladkarije sta v letu 2010 redno uživali kar dve tretjini mladostnikov. Debelost vodi tudi v slabšo gibalno učinkovitost, ustrezna telesna dejavnost v tem obdobju je nujna za zadostno ustvarjanje mišične mase.
Nova strategija z naslovom Prehrana in telesna dejavnost za zdravje za obdobje 2013–2023 temelji na širokem medresorskem sodelovanju, gre za niz konkretnih ukrepov za celostno in sistemsko vzpostavitev pogojev za zdrav življenjski slog, skupaj z zdravimi prehranjevalnimi in gibalnimi navadami. S tem bi omogočili družbo zdravih posameznikov, družin in skupnosti.
