Najstarejša
industrijska, z razvojnimi težavami in med manjšimi slovenskimi
statističnimi regijami – vse to je Koroška. Regija kljub vsemu
naštetemu razvojne priložnosti išče na področju obstoječih in
okolju prijaznih dejavnosti z višjo dodano vrednostjo, pomen pa daje
tudi trajnostnemu razvoju.
Koroška,
ki leži v severnem delu države, na stiku Južnih in Centralnih Alp,
se z nekaj več kot 1000 km2
in okoli 72.000 prebivalci umešča med manjše slovenske regije. Je
ena najstarejših slovenskih industrijskih regij, znana po razvoju
rudarstva, ki izhaja še iz rimskih časov. Poleg rudarstva tu
prednjačijo še železarstvo in lesna industrija ter kovinsko
predelovalna industrija, proizvodnja vgradnih komponent za
avtomobilsko industrijo in strojegradnja.
Zaradi
lege ji primanjkuje trajnostne mobilnosti
Koroška
leži na obrobju države, zaradi česar je slabo prometno povezana s
središčem države in ostalimi regiji. »Je edina regija v Sloveniji
brez kilometra
izgrajene avtoceste.
Stanje državne in lokalne cestne infrastrukture je kritično. Regija
zaostaja tudi na področju izvajanja ukrepov trajnostne mobilnosti,«
nam pove Karmen Sonjak, direktorica Regionalne razvojne agencije
Koroška. Kot še doda, je železniško omrežje nezadovoljivo in
neprimerno za sodobne potrebe mobilnosti, izboljšav pa je potreben
tudi sistem javnega potniškega prometa.
Za razvoj sta ključna les in turizem
Gozd
je na Koroškem najpomembnejši
krajinski element, saj gozdne površine zajemajo 68 % površine, kar
je nad slovenskim povprečjem (58,4 %). Kot
še povedo
na RRA-ju, je ključen naravni razvojni potencial in strateška
surovina regije kakovosten les ter tradicija panoge in obstoječi
nosilci predelave, ki so izkazali interes za povezovanje in skupni
razvoj. »S ponovno oživitvijo povezane gozdno-lesne predelovalne
verige na Koroškem in uporabe lokalno pridelanih izdelkov je možno
v regiji vzpostaviti pogoje za razvoj lesne predelave in
zagotavljanje večje dodane vrednosti od trenutnega stanja,« je
prepričana Sonjakova. Rešitev vidijo tudi v trajnostnem razvoju.
Oživitev gozdno-lesne verige lahko omogoči razvoj novih produktov
in storitev, ustvarjanje zelenih delovnih mest in povečanje
energetske samooskrbe regije.
Veliko
razvojno priložnost vidijo tudi v turizmu.
»Povezovanje
turističnih nosilcev v okviru regijske destinacijske organizacije,
oblikovanje skupnih inovativnih in trajnostno naravnanih produktov
ter učinkovitejše skupno izvajanje promocije in trženja ponudbe so
ključna organizacijska izhodišča za razvoj turizma v regiji,«
povedo na RRA.
V regiji želijo, da bi Koroška postala kakovostna in prepoznavna
sonaravna turistična destinacija, vedo pa, da morajo še prej
vlagati v nujno potrebno infrastrukturo in modernizacijo obstoječih
nastanitvenih kapacitet. Poskrbeti morajo tudi za infrastrukturo in
interpretacijo območij varstva narave in naravnih vrednot ter za
obnovo, oživljanje in vključevanje kulturne dediščine.
Vlagajo
tudi v obnovljive vire
Na
temelju razvojnih potencialov na Koroškem iščejo številne
priložnosti, še posebej na področju trajnostnega razvoja. »V
regiji so bili v preteklem obdobju izvedeni tudi prvi projekti
ogrevanja na biomaso, kar je lahko zanimivo za območja, ki niso
pokrita z drugo osnovno energetsko oskrbo, ki jo predstavlja
plinovod. V obdobju 2007–2013
je bil izvedenih 23 energetskih sanacij javnih objektov, med njimi
vzgojno-izobraževalne ustanove, dom starostnikov, bolnišnica in
zdravstveni domovi,« predstavi trajnostno naravnane projekte
Sonjakova iz RRA.
Kristina
Žnidar
Članek
je v celoti objavljen v marčevski številki revije Eko dežela, kjer
lahko preberete več o trajnostni naravnanih projektih in varovanih
naravnih območjih.
Foto: Tomo Jeseničnik
