Gotovo smo že marsikdaj izkusili, da težko delamo, ko nam je prevroče ali nas zebe. To področje urejajo ustrezni predpisi, ki določajo klimatske pogoje glede na vrsto dela in delovno okolje. Strokovnjaki za delo poleti priporočajo temperaturo med 23°C in 26°C, pozimi pa med 20°C in 24°C. Potrebno se je izogibati toplotnemu sevanju.
Toplotno udobje – ko ne čutimo ne hladu ne vročine
Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja na delovnih mestih zahteva od delodajalcev, da morajo v delovnih prostorih med delovnim časom zagotoviti takšne toplotne razmere, ki ustrezajo potrebam delavcev glede na naravo dela in glede na fizične obremenitve pri delu. Toplotno udobje pri delu je namreč definirano kot stanje, v katerem ne čutimo ne hladu ne vročine in je gibanje zraka prijetno, oziroma ga ne čutimo, ko se zrak ne zdi ne suh ne vlažen, in ko nošenja obleke ne čutimo kot nadloge.
To je odvisno tudi od fiziološkega toplotnega ravnovesja, na eni strani od temperature zraka, vlage, hitrosti gibanja zraka, toplotnega sevanja, toplotne upornosti obleke in metabolizma, na drugi pa tudi od subjektivnega počutja, ki ga fizikalno ni mogoče izmeriti.
Če ugotovimo, da v danih razmerah ni dosežena zadovoljiva stopnja udobja, poskušamo najti rešitev s kombinacijo parametrov, ki toplotno udobje opredeljujejo. Za oceno uporabljamo več indeksov toplotnega udobja.
Presuh zrak?
Z naravnim prezračevanjem lahko povečamo kakovost zraka in povišamo vlažnost. Kjer je mogoče, priporočamo prezračevanje prostorov z odpiranjem oken v krajših intervalih. Če to ni mogoče, je potrebno zagotoviti ustrezno hidracijo, po potrebi pa tudi vlažilne kreme za roke (kreme, ki vsebujejo ceramide, acilceramide, z dodatki humektantov, ali naravnih vlažilcev, kot so npr. urea), uporabo detergentov in mil na osnovi olja (odsvetuje se uporabo olja za mazanje kože).
V primeru hujših ali ponavljajočih se težav, povezanih z nizko relativno vlažnostjo (ponavljajoče se respiratorne bolezni, razdražena in vneta sluznica oči, nosu, grla, suha koža, kontaktni dermatitis, ekcemi,) je potrebno zagotoviti zdravstveni nadzor.
Ž.M.B.
Vir: Alenka Vojvoda, dr.med, specialistka medicine dela, prometa in športa in Elvin Beširević, dipl.var.inž., Strokovni svetnik pri ZVD d.o.o.
