Glifosat je herbicid, ki ga najdemo v fitofarmacevtskih sredstvih za zatiranje plevela. Uporaba glifosata je razširjena tudi v Sloveniji, izpostavljeni smo mu lahko kot potrošniki, npr. z ostankom v hrani in pitni vodi, kot uporabniki, delavci in prebivalci v bližini škropljenih površin.
Glifosat s kemičnim imenom N-(fosfonometil) glicin je neselektivni herbicid, kar pomeni, da uničuje vse vrste rastlin. Je aktivna snov v fitofarmacevtskih sredstvih (FFS) za zatiranje plevela, kot sta Roundup in Boom efekt. Pripravki z glifosatom se v nekaterih državah EU uporabljajo tudi kot desikacijska sredstva pred žetvijo. Na ta način se osušijo neuporabni deli rastlin in se olajša žetev oziroma pobiranje plodov (npr. hmelj, žita, bombaž).
V Sloveniji tovrstna uporaba pripravkov z glifosatom ni dovoljena. Ga pa uporabljajo nekatera večja podjetja, da z njim zatirajo rastje po vsej Sloveniji.
Kako nevaren je za naše zdravje?
V začetku leta 2015 je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), pristojna za presoje sredstev za zaščito rastlin, zaključila s ponovno presojo glifosata. Nekaj mesecev kasneje je Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC), ki deluje pri Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO), glifosat razvrstila v 2A skupino rakotvornosti, kar pomeni, da je glifosat verjetno rakotvoren za človeka. Razvrstitev IARC ni zakonsko zavezujoča, tako kot je razvrstitev ECHA. Do takrat je glifosat veljal za herbicid z relativno majhno nevarnostjo za zdravje ljudi.
Nevaren in dražilen za okolje
V EU ostaja glifosat do nadaljnjega razvrščen kot dražilen in nevaren za okolje, predvsem za vodne organizme. Ne glede na obširnost študij pred registracijo aktivne snovi je nemogoče natančno predvideti vse možne škodljive učinke. Zato je potrebno budno spremljanje (vigilanca) tudi po registraciji. V primeru glifosata je to predvsem toksikovigilanca morebitnih učinkov pri ponavljajoči se (kronični) izpostavljenosti.
Še več podrobnosti o glifosatu si lahko preberete tukaj.
Vir: NIJZ
