Utrinki leta 2016

2. januarja, 2017
Foto: OK Planica

Rekordna Planica

Letošnja Planica je bila, četudi brez svetovnega rekorda, rekordna in izjemna. Prav tako izjemna kot tudi celotna skakalna sezona, v kateri je Peter Prevc osvojil novoletno turnejo, mali in veliki kristalni globus. Vstopnice za praznik pod Poncami, ki si ga je v živo prišlo ogledat več kot 100.000 gledalcev, so bile razprodane že nekaj dni prej. Tudi po televizijskih ekranih si je zaključek svetovnega pokala v smučarskih skokih ogledalo največ ljudi po letu 2000. Naši skakalci so navdušili – dvojna slovenska zmaga v petek (prvi Robi Kranjec, drugi Peter Prevc), ekipno drugo mesto v soboto in za zaključek nedeljska dvojna slovenska zmaga, pri kateri sta Kranjec in Prevc le zamenjala petkovi stopnički. Vse se je dogajalo v kulisi novega Nordijskega centra Planica, ki prizorišče postavlja bliže najboljšim svetovnim nordijskim centrom, hkrati pa je center s svojo ponudbo poskrbel, da je dolina pod Poncami zaživela tudi izven zimskega časa.

 

 

Foto: Klemen Udovč

Begunska kriza

Od aprila 2015 se Evropa spopada z vse večjo begunsko krizo, ki je zaznamovala tudi leto 2016. Po podatkih Policije je v Slovenijo od 16. oktobra 2015 do februarja 2016 vstopilo več kot 461.000 migrantov. Na eni strani je begunski val spremljala neizmerna pomoč prostovoljcev, policistov, gasilcev in različnih organizacij, na drugi strani pa so javnost, ki je svoje mnenje izrazila tudi skozi proteste, razdeljevale žičnate ograje na meji. Začetek marca so voditelji članic EU sporočili, da je zahodno-balkanska migracijska pot zaprta. Z zapiranjem poti v Evropo se hkrati povečuje nevarno prečkanje Sredozemskega morja. Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije je do 20. novembra v Evropo preko morja vstopilo 345.440 beguncev in migrantov, največ v Grčijo in Italijo, 4655 ljudi pa je pri prečkanju izgubilo življenje.

 

 

Foto: Klemen Udovč

Stavka policistov

Leto 2016 si bomo zagotovo zapomnili tudi po stavki slovenskih policistov, ki se je sicer začela že 18. novembra lani, trajala pa je natančno 323 dni. Organizatorji stavke so si zastavili cilje, ki bi pomenili primerno in pravično vrednotenje poklica policist, tako za trenutno zaposlene kot za prihodnje generacije. Med stavkovne zahteve je tako sodilo povečanje plač za 35 % in izplačilo presežnih ur, zagotovitev delovne in zaščitne opreme za varno delo … Stavka se je končala letošnjega 5. oktobra ob realizaciji prve točke stavkovnega sporazuma – z izplačilom višjih osnovnih plač. Med pomembne točke stavkovnega sporazuma, ki jih je treba še realizirati, spada tudi implementacija višješolskega sistema, ki je v fazi parlamentarne procedure.

 

 

2016_0002_davcne-blagajne-jpg

Uvedba davčnih blagajn

Prve dni novega leta je bilo veliko pozornosti pa tudi zmede na terenu, namenjene uvedbi davčnih blagajn, uporaba katerih je od 2. januarja 2016 obvezna. Gre za sistem, v katerem so blagajne zavezancev preko spleta povezane s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave RS. Kot pravijo na Fursu, sistem omogoča sledljivost in učinkovitost nadzora nad izdanimi računi in omejuje sivo ekonomijo.

 

 

20161_0000_znanstveniki_zika

Virus Zika – odmeven uspeh slovenskih znanstvenikov

Februarja je prestižna medicinska revija New England Journal of Medicine objavila prispevek raziskovalcev Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, ki dokazuje, da virus Zika iz okužene matere lahko okuži možgane ploda, in da v primeru take okužbe povzroči trajno okvaro možganov in mikrocefalijo. Doslej so raziskovalci zgolj sumili na to povezavo, ta raziskava pa je potrdila prisotnost virusa Zika v možganih ploda. Raziskavo je vodila akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc. V primeru, ki je bil predmet raziskave, so ugotovili nepravilen razvoj ploda, posteljice, glave in možganov. Nosečnica iz Evrope je živela v Braziliji, ko se je vrnila, so ob pregledu odkrili nepravilnosti pri plodu.

 

 

2016_0005_putin-jpg

Putin na obisku

Slovenijo je zadnji julijski konec tedna za en dan obiskal ruski predsednik Vladimir Putin, ki se je na povabilo slovenskega predsednika Boruta Pahorja udeležil slovesnosti ob 100. obletnici Ruske kapelice pod Vršičem. Poleg tega sta ob obisku Putin in Pahor na ljubljanskih Žalah otvorila spomenik ruskim in sovjetskim vojakom, padlim v Sloveniji med I. in II. svetovno vojno. Dan je delegacija zaključila z delovno večerjo na Brdu pri Kranju, po kateri je Vladimir Putin odletel nazaj domov. Dogodka, ki je bil precejšen varnostni zalogaj, se nas večina spominja predvsem po prometnem kolapsu.

 

 

2016_0006_rio-jpg

Rio 2016

V avgustu so nas razveseljevali uspehi domačih športnikov na poletnih olimpijskih igrah v Riu de Janeiru. Udeležilo se jih je 60 slovenskih športnikov, ki so tekmovali v 15 disciplinah. Slovenija je v skupnem seštevku z eno zlato medaljo, dvema srebrnima in enim bronom dosegla 45. mesto. Pesti smo najprej močno stiskali za Tino Trstenjak – uspešno, kajti judoistka je osvojila zlato medaljo. Bronasto medaljo v judu je, kljub močno poškodovanemu kolenu, priborila Ana Velenšek. Jadralec Vasilij Žbogar je v razredu Finn osvojil srebrno medaljo, prav tako je srebro domov prinesel tudi kanuist Peter Kauzer. Septembra so sledile še paraolimpijske igre, kjer so navdušili predvsem strelci. Veselka Pevec je z zračno puško stoje v disciplini R4 v kategoriji SH2 osvojila zlato medaljo, Franček Gorazd Tiršek pa srebrno.

 

 

2016_0001_ceferin_final_uefa-jpg

Aleksander Čeferin na čelu Uefe

Aleksander Čeferin je 14. septembra na izrednem kongresu v Atenah postal novi predsednik Evropske nogometne zveze Uefa, ki je ena najvplivnejših športnih organizacij na svetu. S tem, ko je postal sedmi predsednik Uefe, je zasedel najvišjo funkcijo slovenskih športnih funkcionarjev v športni politiki. Takoj po izvolitvi (čaka ga dveinpolletni mandat): »Hvala za izjemno podporo. To je velika čast, a hkrati velika odgovornost. To mi veliko pomeni, družina je ponosna na to, majhna in lepa Slovenija je ponosna. Upam, da boste nekoč tudi vi ponosni name.«

 

 

Foto: Olimpijski komite Slovenije

Tina Maze napovedala konec kariere

»Po toliko letih v alpskem smučanju je treba reči, da sem zadovoljna z vsem, kar sem dosegla. Ne čutim več potrebe po tekmovanju na tako visoki ravni.« Tako je najbolj uspešna slovenska smučarka vseh časov Tina Maze v oktobru uradno napovedala, da bo končala svojo kariero. Pa tudi, da bo nastopila vsaj še enkrat – pred domačimi gledalci, na Zlati lisici. Tina je odločitev sporočila v Söldnu, ki ima zanjo poseben pomen; tu je med drugim osvojila prve točke v karieri in tudi prvič zmagala.

 

Nov zakon o dimnikarskih storitvah

Konec oktobra so poslanci sprejeli Zakon o dimnikarskih storitvah, s katerim se uvaja licenčni sistem opravljanja dimnikarskih storitev. Kot so spremembo komentirali na Ministrstvu za okolje in prostor, licenčni sistem prinaša prednosti tako za dimnikarske službe kot za uporabnike dimnikarskih storitev. Dimnikarske službe ne bodo več omejene na območja, uporabniki pa bomo imeli možnost izbire dimnikarske službe, pri tem bodo določene najvišje dovoljene cene storitev.

 

Pravica do pitne vode zapisana v ustavo

Od letošnjega novembra je pravica do pitne vode zapisana v ustavo. V njej piše, da ima vsakdo pravico do pitne vode, da so vodni viri javno dobro v upravljanju države, da vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago in še, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno. S spremembo ustave se v prvi vrsti ukinja možnost lastninjenja vodnih virov in vodooskrbe prebivalstva.

 

 

Foto: Iztok Medja, vir: Postojnska jama, d. d.

Milijon obiskovalcev v Postojnski jami

V Postojnski jami so letos (do novembra) imeli že milijon obiskovalcev, kar se je zgodilo prvič po letu 1985. Čeprav v Postojnski jami vsakega jubilejnega obiskovalca posebej počastijo, pa so bili ob novici, da jih je letos obiskalo že milijon obiskovalcev, še sami tako presenečeni, da so milijontega obiskovalca iskali naknadno. Pričakovali so ga namreč v sredini novembra, pa so, kot so dejali, krompirjeve počitnice, podaljšan vikend in lepo vreme zadevo malce pospešili. So pa letošnje leto sprejeli tudi že 37 milijontega obiskovalca. Prav razveselili so se, da je bila to Slovenka, saj, kot pravijo odgovorni, slovenskega gosta posebej cenijo

 

Špela Šimenc

(Visited 74 times, 1 visits today)