Svetovni dan čebel
Na lanski generalni skupščini Apimondije, mednarodne zveze čebelarskih društev, je bila s strani
predstavnikov Čebelarske zveze Slovenije predstavljena pobuda, da se 20. maj razglasi za Svetovni dan čebel, v okviru Organizacije Združenih narodov.
Pobuda je bila med delegati in vodstvom Apimondie soglasno sprejeta. Slovenski čebelarji praznujejo 20. maja svoj praznik. Z njim obeležujejo spomin na rojstni dan Antona Janše, ki je pred več kot 230 leti znanje slovenskega čebelarja predstavil svetu, bil je prvi učitelj čebelarstva na cesarskem Dunaju, njegov pomemben prispevek k začetku sodobnega čebelarstva in poznavanju čebel je delo Pogovor o čebeljih rojih (izdano 1771).
Aprila letos se je sestala skupina za projekt Svetovni dan čebel, ki je na delovni skupini Sveta EU seznanila s terminskim planom za razglasitev svetovnega dneva čebel: 3-stopenjska obravnava v letošnjem letu in prihodnje leto v okviru OZN, specializirane za prehrano in kmetijstvo – FAO, nato na generalni skupščini OZN, 1. obeleženje pa naj bi bilo v letu 2018.
Ponovno so prejeli močno podporo s strani Apimondie.
Slovenska čebela po vsem svetu
V 19. stoletju je območje današnje Republike Slovenije zaslovelo s svojo čebelo, ki je kmalu postala poznana po svetu kot podvrsta ali rasa Apis mellifera carnica in je cenjena po vsem svetu zaradi krotkosti in marljivosti. Z začetkom izvoza čebel, ki sega v konec 19. stoletja, je kranjska čebela danes ena izmed svetovno najbolj razširjenih ras čebel. Leta 2014 sta bila sprejeta Resolucija o zaščiti Kranjske čebele (Uradni list RS, št. 14) in Operativni program za izvedbo resolucije o zaščiti Kranjske čebele, dokumenta, s katerima so opredeljeni vizija in cilji na področju zaščite Kranjske čebele. Glavna cilja sta ohraniti čistost Kranjske čebele in enakomerno in zadostno poseljenost čebeljih družin po vsej Sloveniji.
Izzivi slovenskih čebelarjev
Lani je Boštjan Noč, dolgoletni predsednik Čebelarske zveze Slovenije, spregovoril tudi o izzivih čebelarjev pri nas: „Naša glavna težava težava je zajedavec varoja, ki uničuje čebelje družine. To je sicer težava vseh čebelarjev po svetu. Proti njemu se borimo skupaj s pristojnimi službami, žal pa je uspeh zelo različen in odvisen od več dejavnikov. Učinkovitih zdravil pravzaprav ni, obstoječa pa so v primerjavi z istimi zdravili v drugih državah pri nas zelo draga. Po predpisih, za katere menim, da so nelogična, jih moramo kupovati pri nas. Tu nas s pristojnimi organi čaka še veliko dogovarjanja. Kot posledica nepravilne rabe fitofarmacevtskih sredstev še vedno prihaja do tudi raznih zastrupitev čebel. Zavedanje ljudi se zaradi široko zastavljene akcije osveščanja sicer popravlja, pomorov čebel je zdaj manj. Imamo tudi težave z izkoriščanjem paš.“
Mladi čebelarji
Gonilo ohranjanja tradicije čebelarstva in razvoja so na terenu zelo aktivna čebelarska društva. „V okviru Čebelarske zveze Slovenije jih deluje več kot 200, poleg tega je tu še 16 regijskih čebelarskih zvez. Starostna struktura naših čebelarjev se je v zadnjem desetletju zaradi aktivnega dela vseh bistveno popravila. Če je bila
pred sedmimi ali osmimi leti njihova povprečna starost 66 let, je zdaj manj kot 60 let. Imamo ogromno čebelarjev začetnikov in ogromno otrok v čebelarskih krožkih. Samo letos smo v okviru 35-urnega začetniškega tečaja osnovno znanje podelili preko 500 čebelarjem. V krožke je vključenih skoraj 2000 otrok. Takega podmladka nima nihče na svetu. Tukaj gre velika zahvala predvsem zagnanemu delu mentorjev krožkov,“ je še povedal Noč.
V.K., V.B.
