Primerjava 23 izdelkov v Avstriji in Sloveniji pokazala nekaj manjših razlik

Inštitut za nutricionistiko v okviru opravljanja raziskovalne dejavnosti spremlja tudi spremembe v sestavi predpakiranih živil na tržišču Slovenije. Ko so primerjali sestavine na izdelkih kupljenih v Sloveniji in Avstriji, so našli minimalne razlike. A razlike so – predvsem v vrednostih soli, sladkorja in aditivov.

Potem ko so nekatere vzhodno-evropske države pred nedavnim izpostavile različne kakovostne standarde pri proizvodnji živil za različne države, so kot prispevek k informirani razpravi na to temo na inštitutu za nutricionistiko Nutris pripravili podatke primerjave deklarirane sestave za nekatera predpakirana živila, ki so naprodaj v Avstriji in Sloveniji.

V primerjavo so vključili 23 naključno izbranih izdelkov mednarodno prepoznanih tujih blagovnih znamk, ki so bili marca 2017 naprodaj v trgovinah v Avstriji in Sloveniji. Primerjali so njihovo deklarirano sestavo in podatke o hranilni vrednosti.

Minimalne razlike

Na osnovi primerjave deklarirane sestave za izbran vzorec živil ni mogoče zaključiti, da bi bila živila iz ene ali
druge države v splošnem bolj ali manj kakovostna. “V večini primerov razlike v deklarirani sestavi živil niso bistvene, vendar pa brez podrobnejših analiz ni mogoče izključiti razlik glede kakovosti surovin, ki se uporabljajo pri proizvodnji živil,” pravijo na Nutrisu. Prav tako so večinoma minimalne razlike med hranilnimi vrednostmi živil.

Vendarle pa nekaj razlik v količini soli, sladkorja in aditivov

“Pri posameznih živilih v Sloveniji smo sicer res našli podatke o nekoliko manj ugodni sestavi z vidika posameznih vsebovanih hranil, vendar pa smo hkrati našli tudi primere, kjer je bilo to obratno,” dodajajo. Kot še pojasnijo, nekateri v Avstriji dostopni izdelki npr. vsebujejo več soli ali pa manj zdravju koristnih prehranskih vlaknin, nekateri iz Slovenije pa npr. več sladkorjev (denimo kava 3 v 1 Jacobs in Coca Cola).

“Tudi razlike pri uporabi aditivov gredo v obe smeri – v nekaterih primerih je prisoten kakšen dodaten aditiv v živilu v Sloveniji, v nekaterih primerih pa v živilu iz Avstrije. Podobno velja tudi glede deklarirane vsebnosti
posameznih izpostavljenih sestavin, za katere so proizvajalci dolžni navajati masni delež,” še dodajajo.

Potrebovali bi podrobno primerjavo v širšem evropskem prostoru

Ob rezultatih opozarjajo, da navedeno velja za izbrani vzorec živil, ki pa npr. ni zajel zamrznjenih živil.  “Da bi lahko vprašanje različnih kakovostnih meril primerno razjasnili, bi bilo smotrno izvesti primerjavo z vidika kakovosti surovin in senzoričnih lastnosti izdelkov, najbolje v širšem evropskem prostoru. Pri tem bi bilo
potrebno zagotoviti tudi objektivno poročanje rezultatov, vključno z navajanjem vseh tistih v primerjave vključenih živil, kjer razlike niso opažene,” zaključijo na Nutrisu.