Pletne, prekmurščina in prevozno čebelarstvo dodani na seznam kulturne dediščine

Sredi meseca je kulturno ministrtvo na seznam nesnovne kulturne dediščine Slovenije dodalo prevozno čebelarstvo, izdelovanje pleten in vožnjo z njimi po Blejskem jezeru ter prekmurščino, kar je razvidno iz registra.

Prevozno čebelarstvo – že vsaj 300 let

Prevozno čebelarstvo je prevažanje čebel v panjih za boljše izkoriščanje čebelje paše. Pri tem je, kot so zapisali na ministrsvu, treba poznati tehnologijo čebelarjenja in prevažanja, lastnosti medovitih rastlin, pozorno spremljati vremenske razmere in poznati ustrezno zakonodajo.

Prevažanje čebel je na Slovenskem uveljavljeno najmanj 300 let, dobro razvito je bilo že v 18. stoletju. Prvi zapis o selitvi čebel na pašo je iz leta 1691, ko so iz Spodnjih in Zgornjih Gorij prenesli čebelje panje na pašo v pokljuške gozdove. “Ko je avstrijska cesarica Marija Terezija leta 1770 imenovala Antona Janšo za prvega učitelja čebelarstva na čebelarski šoli na Dunaju, je ta predstavil prevozno čebelarstvo dunajskim slušateljem njegove šole, od tam pa se je razširilo po vsej monarhiji. Sprva so panje prenašali s krošnjami in prevažali z vozovi, opremljenimi s posebnimi verigami za ublažitev tresenja. Z razvojem naprednejših prevoznih sredstev pa so čebelarji čebele začeli prevažati tudi z vlaki, tovornjaki in avtomobili. Velik vpliv na prevoz čebeljih družin so imela tudi različna odkritja znotraj čebelarstva, predvsem odkritje panjev na premično satje in posledično razvoj različnih vrst panjev, med njimi v Sloveniji razvit AŽ-panj, ki je zaradi svoje zasnove vedno pripravljen na prevoz čebeljih družin,” pojasnjujejo na MK.

Pletnarstvo

Pletnarstvo je tradicionalno izdelovanje lesenih čolnov, imenovanih pletne (tudi pletnja, ladja, nar. vadja, nekdaj tudi plitvica), pletnarjenje pa prevažanje ljudi, danes predvsem turistov, ter tovora po Blejskem jezeru od pristana do pristana, predvsem pa na Blejski otok s čolnom, ki ga poganja čolnar – pletnar stoje, z vesloma. Ta poklic se večinoma prenaša v družinah iz roda v rod in ga po tradiciji opravljajo le domačini z Bleda.

“Današnjo obliko so zasnovali domačini okoli leta 1900 po zgledu podobnih čolnov, ki so bili v rabi na jezerih v srednji Evropi. Dejavnost pletnarjenja na Blejskem jezeru opravlja več kot 20 posameznikov, večinoma pravnih naslednikov krajevnih kmetov, ki so jim bile v 18. stoletju podeljene servitutne (služnostne) pravice prevažati ljudi in tovor po Blejskem jezeru ter imajo ustrezna dovoljenja za upravljanje čolnov, njihove pletne pa so ustrezno registrirane,” pojasnjujejo na MK. Plovbo po Blejskem jezeru namreč ureja poseben odlok Občine Bled, ki je skladen z Zakonom o plovbi po sladkovodnih jezerih.

Iz blejske zgodovinske kronike je razvidno, da sta se izdelovanje čolnov in vožnja z njimi na Bledu razvila zaradi romanj na Blejski otok in da sta obrti od 12. stoletja imeli gospodarski pomen (oskrba proštije in prevoz ljudi). V 18. stoletju je cesarica Marija Terezija domačinom podelila služnostne pravice opravljanja prevozov po jezeru kot dopolnilne dejavnosti. Pletnarstvo in pletnarjenje sta tradicionalni obrti, ki ju danes izvajajo predvsem v turistične namene. Večina pletnarjev je povezanih v Čolnarsko združenje Pletna Bled, v katerem gojijo tradicijo izdelave čolnov in plovbe po jezeru, ohranjajo čolnarske šege in navade.

Prekmurščina: “Če boš bilo kaj nüco, znaš ge me najdeš!”

Prekmurščina je eno izmed štirih narečij panonske narečne skupine. Govori se med rekama Muro in Rabo v Prekmurju in Porabju ter v nekaj vaseh ob madžarskoavstrijski meji v Avstriji.

“Prekmurščina se je ustalila kot eno izmed slovenskih narečij in je s prleškim, haloškim in slovenskogoriškim narečjem del panonske narečne skupine. Danes se uporablja kot pokrajinski pogovorni jezik v družini in lokalnem okolju,” pojasnjujejo na ministrstvu.

Kot so utemeljili vpis na seznam, je prekmurščina zelo pomemben identifikacijski simbol Slovencev, ki so tisočletje
(pre)živeli izolirani v madžarskem kulturno-političnem okolju. Prekmurci se istovetijo s svojim narečjem, ki je danes močno razširjeno v leposlovju, glasbi in filmski umetnosti, razširja pa se tudi na spletnih straneh, forumih, družbenih omrežjih, blogih in v aforizmih. Prekmurščina je pomembna za lokalno skupnost in pokrajino, saj prispeva h kulturni posebnosti slovenskega prostora, je pomembna za razumevanje preteklih zgodovinskih dogodkov, s tem pa krepi in ohranja slovensko identiteto v prostoru med Muro in Rabo.

Vir: MK