Odkrili gen za vitkost

15. junij, 2016

Debelost
postaja v sodobnem svetu vse večji zdravstveni in družbeni problem,
saj je tesno povezana s skrajšano življenjsko dobo in razvojem
kroničnih bolezni kot je sladkorna bolezen tipa 2.
V raziskavi, objavljeni v prvi reviji na področju eksperimentalne
medicine, NATURE MEDICINE, so odkrili nov gen imenovan
TST (tiosulfat-sulfur-transferaza), ki sodeluje pri obrambi pred
razvojem debelosti in sladkorne bolezni tipa 2.

Vodilni avtor je bil prof. Simon Horvat s Kemijskega Inštituta – Odsek za sintezno biologijo in imunologijo in z Biotehiške fakultete Univerze v
Ljubljani, v sodelovanju s skupino dr.
Mortona iz Škotske (Univerza v Edinburgu).

Odkritje pomembno za sistem uravnavanja telesne teže in metabolnih motenj

Osnova
odkritja so bile genetske in molekularne analize »vitkih« in
»debelih« mišjih linij, ki so bile preko 60 generacij
selekcionirane na nižji oziroma višji odstotek telesnih maščob. “S
tem so se »naravne« genetske variante »vitkih« ali »debelih«
genov kopičile v eni ali drugi liniji, kar omogoča učinkovitejše
odkrivanje novih genov za odpornost ali tveganje za razvoj debelosti.
Debelost in vitkost sta namreč kompleksni lastnosti odvisni od
skupnega prispevka velikega števila genov, dejavnikov okolja in
vzajemnega delovanja med njimi. Ker je dednih dejavnikov veliko,
prispevek posameznega gena pa majhen, predstavlja odkrivanje
posameznih dejavnikov velik izziv, napredek novih znanj predvsem pa
aplikacij v medicini in drugih uporabnih področjih pa je počasen,” pojasnjujejo na Kemijskem Inštitutu. Zato vsako novo odkritje genov ali sistemov uravnavanja telesne teže
in metabolnih motenj predstavlja preboj pri prepoznavanju mozaika
vzročnih dejavnikov določene kompleksne lastnosti ali bolezni.

Nivo TST vpliva na debelost

V
pričujoči študiji so odkrili, da je nivo TST povišan v maščobnem
tkivu vitkih miši kar je bilo odgovorno za odpornost na razvoj
debelosti in diabetesa. Te rezultate so potrdili s svojimi
transgenimi modeli. Povišan nivo TST izboljša metabolno »zdravje«
preko učinkovanja na procese celičnega dihanja, razstrupljanja
nevarnih kisikovih zvrsti in drugih odpadnih produktov ter sproščanja
hormonov za razgradnjo maščob in porabo energije.

TST poznan že dolgo, a kot zaščita pred strupom cianidom

Zanimivo
je dejstvo, da je TST že dolgo poznan encim, opisan pred več kot 80
leti, ki pa do sedaj ni bil povezan z uravnavanjem telesne teže in
metabolnih motenj. Poznan je bil kot naš naravni zaščitnik pred
cianidom – sicer hudim strupom, ki ga v manjših količinah najdemo
v večini običajnih živil. Kot povedo na Kemijskem Inštitutu, zdravniki “izkoriščajo”
to funkcijo gena TST za zdravljenje hude zastrupitve s cianidom tako,
da spodbujajo njegovo delovanje z dodajanjem preproste soli,
tiosulfata, ki deluje kot antidot. Znanstveniki pričujoče študije
so prišli na idejo, da bi morda dodajanje te soli diabetičnim in
debelim mišim tudi stimuliralo gen TST in s tem ugodne metabolne
učinke, kar se je v poskusu tudi potrdilo.

Nove možnosti za terapije z debelostjo povezanega diabetesa

Z
vidika potencialne uporabnosti tega odkritja v humani medicini je
pomemben tudi rezultat, da so pri ljudeh dokazali povišan nivo TST v
maščobnem tkivu vitkih in zdravih ljudi in nizek nivo pri debelih
in diabetičnih bolnikih. “Ta test je bil ponovljiv na treh
populacijah iz različnih držav (Avstrija, Škotska, Islandija).
Znanstveniki pričakujejo, da bi lahko nova in učinkovitejša
zdravila, ki stimulirajo TST ali terapije z novimi pristopi sintezne
biologije, vodile k razvijanju komplementarnih novih terapij za z
debelostjo povezano sladkorno bolezen,” še povedo na Kemijskem Inštitutu. Ker takšna zdravila ciljajo
gen v perifernem tkivu, kot je maščobno tkivo, in ne kompleksnega
sistema nadzora telesne teže v možganih, raziskovalci te študije
menijo, da bi lahko tovrstne terapije lahko razvili hitreje in da bi
bile terapije varnejše.

(Visited 6 times, 1 visits today)