LOGO_LUPA_web

Ob odkritju skulpture črne človeške ribice opozorili na njeno ogroženost

30. oktober, 2017
Foto: Božidar Flajšman, vir: proteus-belakrajina.si

Ob odkritju javne skulpture črne človeške ribice na Jelševniku pri Črnomlju so v soboto v društvu Proteus opozorili na njeno ogroženost.

“Danes je pravzaprav njen praznik, saj je človek po dolgih letih spet storil nekaj njej v korist. Sicer pa smo ji doslej delali samo škodo. Žal je že tako, da človek naravi samo jemlje. Samo da bi bil bogatejši in da bi udobneje živel. Prevečkrat pozabljamo da smo sami del te iste narave in da hkrati škodujemo sami sebi. Naravi le s težavo vračamo kar smo ji vzeli.  Ribici onesnažujemo čisto vodo, čeprav je to hkrati naša pitna voda in naša varnost za bodoče rodove,” je uvodoma povedal Niko Šuštarič, univ.dipl.pravnik, predsednik društva Proteus, okoljskega gibanja Bele krajine.

Krhkost podzemnega ekosistema

Pa ne gre samo za človeško ribico. Podzemni kraški svet živi po naravnih zakonitostih medsebojnega vplivanja in soodvisnosti vseh organizmov v naravnem okolju. “Tudi podzemni živi svet je ekosistem. Zato je težko verjeti in je nesprejemljivo, da v zakonodaji niti EU niti države Slovenije še danes v 21. stoletju, podzemnemu svetu ni priznan status ekosistema. Ko se poslabšajo pogoji življenja za eno vrsto ali ko le ta izumre  se ni treba vprašati, kako to vliva na druge soodvisne dele in člane takšnega sistema. Potrebnih je bistveno manj raziskav in javnega denarja. Lahko samo upamo, da se bo tudi v tej smeri pri odgovornih premaknilo kaj na bolje čim prej,” je še poudaril Šuštarič.

Društvo Proteus: “Danes, ko odkrivamo javno skulpturo črne človeške ribice, ta simbol dobiva trajno domovinsko pravico med nami. Simbol, ki bo mimoidočemu v opozorilo in opomin, da je tudi ribica tu s pravico do življenja in da se ne moremo obnašati, kot da je ni!”

Zavarovanje okolja in zavarovanje črne človeške ribice

Dodal je, da je pomembno, da se okoljskih problemov čim prej zavemo, da jih ozavestimo, posebno med mladimi. Potem pa da nas ne sme biti strah in ne škoda našega časa niti denarja, da potrebne rešitve tudi skupaj poiščemo in izvedemo. Tako razmišljajo in delujejo v Društvu Proteus, ko se borijo za zavarovanje habitata črne človeške ribice v Beli krajini.

Črna človeška ribica je endemična vrsta – živi le v podzemnih vodah v okolici Črnomlja in nikjer drugje na svetu. Prvi so jo odkrili leta 1986 člani Inštituta za raziskovanje krasa.

“Ko rečem, da se borimo mislim predvsem tudi na znanstvene delavce in strokovnjake Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Oddelka za biologijo, Inštituta za raziskavo krasa pri SAZU, Oddelka za geografijo pri Filozofski fakulteti UL, Zavoda RS za varstvo narave, OE Novo mesto, Jamskega laboratorija TULAR iz Kranja. Vsem smo Belokranjci dolžni javno zahvalo za vsa njihova dosedanja prizadevanja, v upanju na dobro sodelovanje tudi v bodoče,” je še povedal predsednik društva.

Pobuda za zavarovanje habitata človeške ribice v Beli krajini, ki so jo pripravili skupaj in lani poslali MOP-u, ima zato težo. Šuštarič je prepričan v uspeh predvsem zato, ker je znanstveno in strokovno dobro utemeljena. Črna človeška ribica postaja tako simbol prizadevanj za ohranjanje narave in zdravega življenjskega okolja v Beli krajini.

Društvo Proteus: “Skupna naloga in moralna zaveza vseh nas je, da ta prelepa skulptura nikoli na postane spomenik, ki bi našim zanamcem pričal, da je tu nekoč živela tudi črna človeška ribica in nikjer drugje na svetu.”

Vir: Društvo Proteus

(Visited 6 times, 1 visits today)