O prostozidarstvu in modernističnem steklu

Letošnje leto bodo Narodni muzej zaznamovale številne nove razstave, ki kar kličejo po raziskovanju, zato je lahko to tudi zanimiv predlog za izlet na kakšen deževen ali turoben dan.

V Narodnem muzeju Slovenije letos načrtujejo nekaj večjih razstavnih projektov. Februarja bodo odprli razstavo o prostozidarstvu na Slovenskem z naslovom ‘Skrivnost lože: Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem’. Skrivnostnost, ki skozi zgodovino obdaja prostozidarsko gibanje, že stoletja neti neprikrito zanimanje množic nad bratovščino. Vsebina delovanja organizacije se je spreminjala in prilagajala času. V svojih temeljih pa prostozidarstvo izhaja iz neformalnega dogovora o odgovornosti posameznega člana, da izboljša svet. Pravi cilji in nameni organizacije so po mnenju nekaterih poznani samo redkim izbrancem, ki zaupanih skrivnosti ne izdajajo. Od tod izvira predsodek, da so dejavnosti, ki so se odvijale v prostozidarskih ložah, izvor večine zarot v moderni zgodovini. Zaradi specifike fenomena, ki je razdelil javnost za in proti, se tudi muzejska in zgodovinska stroka s problematiko prostozidarstva do nedavnega nista sistematično ukvarjali. Prostozidarska zbirka, ki jo hrani Narodni muzej Slovenije, bo ob 300-letnici gibanja s to razstavo tako prvič v celoti predstavljena javnosti.

V muzeju pa bo domovala tudi občasna razstava ‘Slovensko modernistično steklo’, ki je nastala v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje. Slovensko oblikovanje stekla je enega svojih vrhuncev doseglo v obdobju modernizma, za katerega so značilne geometrijske oblike, čiste linije in odsotnost okrasa. Prav v tistem času so slovenski oblikovalci oblikovanju stekla dali mesto, ki ga ima še danes. Postavili so temelje za visoko kakovost izdelkov, inovativnost in modnost oblik ter se tako popolnoma enakovredno vključili v evropske in svetovne trende oblikovanja stekla v času med šestdesetimi in osemdesetimi leti 20. stoletja. Izredno zanimivo je tudi, da lahko tudi sami pripomoremo k tej razstavi, saj želijo v muzeju svoje znanje o slovenskem oblikovanju stekla dopolniti. Ker je v muzejskih zbirkah modernistično steklo redko in je bilo največkrat izdelano za vsakdanjo rabo, se je uničilo in izgubilo. Morda pa kdo od nas doma hrani kakšnega od kosov, ki jih v muzeju iščejo, zato nas vabijo, da na njihovih spletnih straneh http://www.nms.si/ preverimo, če se morda v našem domu nahaja kakšen izmed kosov, ki jih iščejo.

Poleg omenjenih razstav bodo v Narodnem muzeju letos pripravili še razstave:

• POTI SAMURAJEV. Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem, ki bo na ogled od maja do oktobra 2017 v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova.

• ARCHAEOMUSICA. Raziskovanje glasov in glasbe stare Evrope, ki bo na ogled od junija do septembra 2017 v Narodnem muzeju Slovenije – Prešernova.

• PRETEKLOST POD MIKROSKOPOM. Naravoslovne analize v muzeju, ki bo na ogled oktobra 2017 do aprila 2018 v Narodnem muzeju Slovenije – Prešernova.

• ŽELEZNODOBNE ZGODBE S STIČIŠČA SVETOV, ki bo na ogled od decembra 2017 v Narodnem muzeju Slovenije – Prešernova.

K. Ž.