Nismo še na točki, ko bi se nam z daljšo življenjsko dobo podaljševala tudi leta zdravega življenja

Minister za zdravje Samo Fakin nagovoril udeležence posveta o zdravstveni oskrbi in rehabilitaciji starejše populacije v Sloveniji.
Zdrav način življenja, samostojnost in sposobnost samoooskrbe so vrednote, želja in cilj državljanov. Razvoj medicine nam je poleg novih pristopov in metod zdravljenja omogočil tudi to, da vedno več ljudi preživi težke bolezni in poškodbe.
Nemalo državljanov se tako srečuje z začasnimi ali trajnimi posledicami poškodb ali bolezni, različnimi okvarami, ki jih ovirajo pri zadovoljevanju svojih potreb in aktivni vključenosti v družbo. Navedeno zahteva krepitev obstoječih in oblikovanje novih ukrepov, ki bodo državljane podprli v možnostih čim višje stopnje rehabilitacije, ponovne vključitve v delo, s tem tudi samooaktualizacije in doseganja ekonomske neodvisnosti.
Rehabilitacijska medicina
Celotna Evropa se srečuje s skrajševanjem ležalnih dob v bolnišnici, pri čemer se v mnogih državah dogaja, da se srečujemo z neustreznim zagotavljanjem kontinuitete oskrbe po odpustu iz bolnišnice. Prav področje obravnave po odpustu iz bolnišnice je tisto, ki zahteva sistemsko ureditev in čim hitrejšo vključitev pacienta v proces rehabilitacije. V celotnem procesu zdravljenja in rehabilitacije je ključna celostna interdisciplinarna obravnava, ki s svojimi specifičnimi metodami in postopki preprečuje nastajanje sekundarnih okvar, zmanjšuje posledice primarnih okvar, povečuje samostojnost, zmožnosti in socialno vključevanje.
Vlogo rehabilitacijske medicine kot veje klinične medicine zato vidimo in prepoznavamo kot tisti del medicinske oskrbe, ki lahko s svojim celostnim pristopom ugotovi realno stopnjo pacientove prizadetosti in oviranosti v okolju, načrtuje in izvaja ciljno usmerjene interdisciplinarne ukrepe s ciljem maksimalne možne ponovne vključenosti pacienta v življenje, delo, družbo.
Življenjska doba se podaljšuje tudi v Sloveniji
Ob navedenem pa je potrebno imeti v mislih tudi dejstvo, da se nam pričakovana življenjska doba podaljšuje. Pričakovana življenjska doba v starosti 65 let se je v zadnjih desetletjih za oba spola pomembno podaljšala, kar se povezuje predvsem z boljšo in lažje dostopno zdravstveno oskrbo, bolj zdravim slogom življenja in izboljšanimi življenjskimi pogoji starejših oseb.
V Sloveniji pa žal še nismo na točki, ko bi se nam s podaljševanjem življenjske dobe, podaljševala tudi leta zdravega življenja.
Pričakovati gre, da bomo v starosti določen del let življenja preživeli v odvisnosti od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih oziroma podpornih dnevnih opravil, na kar se zdi, da kot družba nismo ustrezno pripravljeni in opozarja tudi na to, da je nujno urediti področje dolgotrajne oskrbe.
Tudi preventiva
Ne le zdravljenje, tudi preventivne aktivnosti v starosti so ključne za kakovostno, varno in v čim večji meri samostojno življenje uporabnikov. In tudi na področju dolgotrajne oskrbe kader s področja rehabilitacije, prepoznavamo kot ključnega, saj ima pomembno vlogo pri ohranjanju samostojnosti uporabnika, preprečevanju padcev, psihosocialni podpori in s tem krepitvi posameznika za čim samostojno življenje v domačem okolju.
Vir: MZ