Zima z nizkimi temperaturami, snegom in poledico zahteva prilagoditev vozil. Država z zakonskimi
določili predpisuje obvezno zimsko opremo vozil, poleg tega pa moramo pomisliti tudi na dodatna priporočila, ki nam olajšajo vožnjo v tem letnem času.
»Ko govorimo o zimi in zimskih razmerah, lahko zelo hitro ugotovimo, da je glavni vzrok prometnih nesreč neprilagojena hitrost,« pravi Manuel Pungertnik, inštruktor varne vožnje v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem. Opozarja, da moramo pri vožnji v zimskih razmerah najprej poskrbeti za primerno hitrost zlasti na avtocesti, kjer je lahko primerna hitrost občutno nižja od najvišje dovoljene. Treba pa je tudi poudariti, da je oprijema med pnevmatikami in podlago pozimi bistveno manj kot poleti.
»Vozniki prevečkrat precenijo svoje sposobnosti, v nadaljevanju pa se v nevarni situaciji ne znajdejo, najsi bo zaradi neznanja, pomanjkanja izkušenj ali preprosto slabih pnevmatik. Pri nizkih hitrostih se to največkrat odraža v poškodovani pločevini, pri večjih hitrostih pa so lahko posledice usodne,« dodaja sogovornik. Vozniki, predvsem tisti, ki se redkeje srečujejo s poslabšanimi pogoji vožnje, po njegovem mnenju največkrat reagirajo panično, kar se odraža pri nenadzorovanem vrtenju volana ali nepravilnem zaviranju. Zato meni, da je treba pridobiti izkušnje, predvsem pa je pomembno, da se na tem področju dodatno praktično izobražujemo. S poznavanjem vozila, njegovih karakteristik in voznih sposobnosti bomo veliko lažje oziroma kakovostnejše reševali kritično situacijo v prometu.
Obvezno čiščenje snega z vozila
Zakon pravi, da na motornih in priklopnih vozilih v cestnem prometu ne sme biti snega, ledu, vode ali drugih snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila, ali ki bi se lahko raztresale in razlivale z njega. Stekla vozila in vzvratna ogledala morajo biti čista, da ima voznik normalno vidljivost. Kot je prepričan Pungertnik, se vozniki v zimskem času na vožnjo ne pripravijo dovolj dobro. S tem misli ravno na odstranitev snega z vozila, čiščenje snega in ledu s stekel, luči in ostalih svetlobnih teles, zaradi česar predstavljajo nevarnost sebi in tudi vsem ostalim udeležencem v prometu.
Zimske pnevmatike
Zimsko opremo določa pravilnik o delih in opremi vozil. Ta določa, da zimsko opremo osebnih in lahkih gospodarskih vozil sestavljajo zimske pnevmatike na vseh kolesih ali poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige (ali verigam enakovredni pripomočki za pogonska kolesa). Pozornost pa moramo usmeriti tudi na kakovost in ustreznost pnevmatik.
Samo zimske pnevmatike na vseh kolesih omogočajo uspešno speljevanje in pospeševanje, učinkovito zaviranje, nespremenjeno smer pri zaviranju in varno vožnjo skozi ovinke.
Kot opozarjajo na policiji, samo zimske pnevmatike na vseh kolesih omogočajo uspešno speljevanje in pospeševanje, učinkovito zaviranje, nespremenjeno smer pri zaviranju in varno vožnjo skozi ovinke. Zaradi posebne snovi so zimske pnevmatike tudi pri nizkih temperaturah dovolj mehke, da zagotavljajo ustrezni oprijem – tudi na suhi in nezasneženi cesti. Le zadostna globina profilov (najmanj 3 mm) pa bo omogočila dobro odstranjevanje vode in brozge izpod koles in stabilnost v snegu in ledu. Ko je na cesti več snega, pa se priporoča uporaba snežnih verig. Manuel Pungertnik z AMZS v razmislek dodaja: »Zimska pnevmatika na poledeneli cesti nudi do 30 % oprijema, medtem ko letna na enaki podlagi le 10 %. Zavorna pot bo bistveno daljša, sama stabilnost vozila na slabi podlagi pa veliko bolj vprašljiva.«
Priprava zajema tudi drugo opremo
Priprava motornega vozila na zimo naj zajema tudi pregled drugih naprav in opreme vozila, svetujejo strokovnjaki. Za varno vožnjo je nujno brezhibno delovanje zavor, zato redno preverjajmo gladino zavorne tekočine. V avtomobil, pripravljen na zimsko vožnjo, spadata tudi metlica in strgalo za čiščenje stekel. Pred daljšo vožnjo preverimo, ali imamo v rezervoarju dovolj goriva. »Sneg lahko preseneti tudi zimsko službo in zgodi se, da vozilo z nemočnimi potniki obstane na cesti, zato tudi odeja v vozilu ne bo odveč,«dodajo na AMZS.
Članek je v celoti objavljen v reviji Eko dežela novemeber 2015.
