Slovenija je zibelka jamskega turizma in kraških pojavov. Kljub majhnosti ima veliko jam, v katerih so jamarske dejavnosti zelo dobro razvite, zaradi česar so tudi obiski jam vedno bolj pogosti.
Po podatkih Jamarske zveze Slovenija imamo v Sloveniji trenutno registriranih okoli 10.200 kraških jam. Vsako leto je na novo odkritih še približno 100 jam. Od vseh registriranih pa je 21 slovenskih jam vključenih v turistično transverzalo jam v Sloveniji. Za jame so večinoma odgovorni jamarski klubi in društva, iz njihovih vrst pa so tudi turistični vodniki po njih.
Prvi obiski segajo v 17. stoletje
Kdaj točno je bila vzpostavljena jamarska oblika turizma, je danes še vedno pereče vprašanje. Prve jame, ki so bile urejena za dostop množičnih obiskovalcev, segajo nazaj v 17. stoletje. Takrat so jamarji že odkrivali posamezne dele jam, jih zavarovali za turistične obiske, uredili poti in razsvetljavo.
Nekateri pa prve obiske jam in posledično začetke jamarskega turizma pri nas povezujejo z romanjem v času 3. stoletja. V Sveti jami pri Socerbu nad Trstom naj bi v 3. stoletju živel puščavnik sv. Socerb in po njegovi smrti so romarji vsako leto na dan njegove smrti prihajali v jamo.
»Jamarski turizem se je pri nas začel zelo zgodaj. Že Valvasor je sicer pisal o jamar, vendar je šlo takrat bolj za raziskovanje in ne za turizem,« nam pove Matej Mihailovski, predsednik Jamarske zveze Slovenije.
Kot prva slovenska turistična jama, v kateri je bilo organizirano vodenje, pa je bila jama Vilenica, ki jo je leta 1660 obiskal tudi cesar Leopold. Zato danes jama Vilenica velja za najstarejšo turistično jamo v Evropi.
Turizem v jamah
Jame so v Sloveniji, sploh v poletnih mesecih, izredno priljubljena turistična destinacija. Po podatkih Agencije RS za okolje imamo v Sloveniji 185 jam z nadzorovanim vstopom, 8192 jam pa s prostim vstopom. Med najpogosteje in najbolj priljubljenimi obiskanimi jamami prednjačita Postojnska jama in Škocjanske jame.
Kristina Žnidar
