Genska banka: Ohranjanje avtohtonih rastlinskih vrst in živalskih pasem

<![CDATA[V okviru rastlinske in živinorejske genske banke Slovenci ohranjamo rastlinsko in živinorejsko gensko narodno bogastvo.
V Sloveniji delujeta rastlinska in živinorejska genska banka. Njun ključni namen je, da avtohtone vrste rastlin in živalskih pasem ohranimo za zanamce. Imata status nacionalnega pomena, njuno delovanje pa financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Zbirka v obliki semen in nasadov 
»Zbiranje gojenih avtohtonih rastlinskih vrst (akcesij) se je začelo že v 50 letih prejšnjega stoletja,« pravi dr. Zlata Luthar, ki je zadolžena za gensko zbirko na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete. Vzorci se hranijo v obliki semen in nasadov.
Slovenska rastlinska genska banka je sestavljena iz več zbirk. Na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete deluje zbirka poljščin (ajda, pšenica, koruza in krmne rastline), sadnih rastlin ter zdravilnih in aromatičnih rastlin. Na Kmetijskem inštitutu hranijo stročnice, žita, nekatere zelenjadnice, trave, detelje, sadne vrste in vinsko trto, na Inštitutu za pivovarstvo in hmeljarstvo Slovenije v Žalcu hmelj ter zdravilne in aromatične rastline, na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru pa koščičarje (predvsem slive), jagodičevje in vinsko trto.

Biotehniška fakulteta v Ljubljani ima približno 1.500 akcesij, celotna Slovenska rastlinska genska banka pa jih ima dobrih 6.000, pri čemer je največja zbirka na Kmetijskem inštitutu.

Akcesije iz rastlinske banke lahko služijo tudi za žlahtnjenje. Hranijo se populacije in sorte, ki se sicer več ne gojijo, a so zelo prilagojene na naše pedoklimatske razmere, saj so šle skozi dolgoletno selekcijo in imajo zelo zanimive lastnosti (gene) za žlahtnjenje. »Čim širšo genetsko bazo oziroma raznolikost imamo, boljši izbor lahko naredimo in dobimo tudi boljše rezultate žlahtnjenja,« poudarja Lutharjeva.
 
13 avtohtonih živalskih pasem

Na področju živinoreje javno službo nalog genske banke od leta 2010 opravlja raziskovalna skupina na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki jo vodi dr. Drago Kompan. Njihovo osnovno poslanstvo je skrb za ohranjanje slovenskih kmetijskih živalskih genskih virov in še posebej slovenskih avtohtonih pasem domačih živali, kar pa na Oddelku počnejo že od sredine 80 let prejšnjega stoletja.
Trenutno imamo v Sloveniji 12 (oz. 13) avtohtonih pasem domačih živali: lipicanski konj, posavski konj, slovenski hladnokrvni konj, cikasto govedo, krškopoljski prašič, jezersko-solčavska ovca, bovška ovca, istrska pramenka (ovca), belokranjska pramenka (ovca), drežniška koza, štajerska kokoš, kraški ovčar in kranjska čebela. Posebnost je kraški ovčar, saj po definiciji svetovne organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) psi niso del kmetijske biotske raznovrstnosti.
Med temi je osem pasem kritično ogroženih (izrivajo jih bolj proizvodne pasme), zato je delo na preprečevanju ogroženosti pasem osnovno vodilo javne službe.

Osem od trinajstih avtohtonih pasem domačih živali je kritično ogroženih.

Temu bo služil tudi dolgoročni program varstva biotske raznovrstnosti v slovenski živinoreji za obdobje od 2017 do 2023, ki ga javna služba pripravlja skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
 
Samo Kranjec]]>