Decembrsko razvajanje v Gradcu

<![CDATA[Sosednja Avstrija je med drugim znana tudi po čarobnem vzdušju predbožičnih sejmov. Ni vam treba do najbolj znanega sejma na Dunaju, v polni meri ga lahko okusite že v drugem največjem avstrijskem mestu, Gradcu!
Takšen kompromis smo sklenili lani, ko smo se na eno izmed decembrskih sobot odpravili na iskanje prednovoletne čarovnije – čeprav sem zadnji v družini, ki bi se pretirano navduševal nad ponudbo pisanih stojnic. Poleg naše ovčarke Lie, ki pa je ostala doma. Iz preventivnih razlogov, saj se neznansko boji pokov petard. A ukrep je bil nepotreben – Avstrijci zelo resno jemljejo prepoved uporabe petard in v celem dnevu res nismo slišali niti enega poka!
Eko čokoladni paradiž
Do Gradca res ni daleč, saj dobrih dvesto kilometrov poti iz osrednje Slovenije mine kar hitro. Tudi zahvaljujoč avtocestni povezavi. Turobno megleno popoldne smo sklenili popestriti še s sladkim postankom. Dovolj je bilo manj kot uro izgubljanja med griči, ki obkrožajo Gradec. Na enem izmed njih sem ob za podeželje
presenetljivo moderni zgradbi končno uzrl napis Zotter, ki je zgovorno pričal, da smo prišli prav. Za vas Bergl je še pred desetletjem vedel le malokdo, danes pa se v njej vsakodnevno ustavi več avtobusov, polnih sladkosnedih obiskovalcev. Krivec za to je slaščičar Josef Zotter, ki je leta 2006 na domačem posestvu odprl tovarno čokolade. Ampak ne kakršnokoli – hotel je izdelovati najboljšo čokolado na svetu! To mu kar uspeva, saj je izdelana iz najboljših ekološko pridelanih kakavovih semen in različnih dodatkov, ki tvorijo najbolj slastne in nenavadne kombinacije okusov. Celotno proizvodnjo, ki večinoma poteka ročno, si je mogoče ogledati. In to na nadvse inovativen in zabaven način! Zotterjevi so atrakcijo poimenovali kar Čokoladno gledališče. Vznemirljiva odprava za sladkosnede raziskovalce se začne v majhni kino dvorani, kjer Josef Zotter v filmu na zabaven način predstavi čokolado in pomembnost pravične trgovine ter ekološke pridelave. Na čarobno potovanje v majevsko kraljestvo čokolade se poda z ženo in hčerko, ki je zagotovo največji ljubitelj sladke razvade. Sledi najbolj težko pričakovani del – ogled proizvodnje in poizkušanje čokoladnih sestavin, od surovine – praženih semen različnih proizvajalcev – do različnih naravnih dodatkov v obliki sadja, začimb in dišav.

Za vas Bergl je še pred desetletjem vedel le malokdo, danes pa se v njej vsakodnevno ustavi več avtobusov, polnih sladkosnedih obiskovalcev. Krivec za to je slaščičar Josef Zotter.

“Ne najejte se preveč!”
”Ne najejte se preveč!” nas je na sladko pot pospremila ena izmed hostes. Opozorilo je bilo na mestu, saj se je bilo težko upreti že prvemu čokoladnemu vodnjaku, s katerega je polzela zelo grenka čokolada. Privoščili smo si jo z lično poslikano keramično žličko, ki jo v uporabo dobi vsak obiskovalec. In prišla je zelo prav pri vseh naslednjih ”izvirih” tekoče pa tudi trdne čokolade. Hodniki in sobe so polni presenečenj: v eni si je mogoče privoščiti čokoladne napitke, druga je polna steklenih posod, iz katerih padajo koščki čokolade z dodatki – soljo, oreščki, vrtnicami, čilijem … Potem so tu čokoladne ploščice Mitzi, ki spominjajo na zgoščenke, galerija bakrenih posod s semeni, oblitimi s čokolado in vsemi mogočimi začimbami, tekoči trak, na katerem se ponujajo koščki čokolade z različnimi polnili … Tudi naravi prijazno izdelani pisani ovitki so nekaj posebnega in so zanje dobili že več nagrad. Ogled se konča v tovarniški trgovini. Po malo višji ceni jih lahko kupite tudi v spletni trgovini ali eni izmed Zotterjevih trgovin. Zadnjo so oktobra odprli prav v središču Gradca.
 

 
340 različni vrst in nove še prihajajo
Pri Zotterjevih trenutno izdelujejo kar okoli 340 vrst čokolade in še si ves čas izmišljajo nove kombinacije. Med izdelki je tudi uradna torta avstrijske Štajerske v obliki srčka. Čokolade so brez umetnih dodatkov, konzervansov in stabilizatorjev.

Čokolade so brez umetnih dodatkov, konzervansov in stabilizatorjev. Trenutno so eni redkih na svetu, ki v celotni proizvodnji uporabljajo le ekološke pridelke, surovine pa kupujejo po načelih pravične trgovine.

Trenutno so eni redkih na svetu, ki v celotni proizvodnji uporabljajo le ekološke pridelke, surovine pa kupu-jejo po načelih pravične trgovine. Za piko na i pa so postavili Čokoladno gledališče, katerega vsako leto obišče kar okoli 240.000 sladkosnedih radovednežev. Le redki zapustijo prodajalno praznih rok. Seveda nismo bili izjema. So nas pa poučili, da njihove čokolade ne smemo hraniti v hladilniku. Idealna temperatura za uživanje polnih okusov je 16 do 18 stopinj Celzija! Pri Zotterjevih velja obiskati še organsko kmetijo, na kateri gojijo številne stare pasme živali. Višavske krave, dolgodlaki prašiči, lame in poniji so prava atrakcija za najmlajše. Družinam prijazna pa je tudi restavracija, v kateri strežejo tradicionalne jedi iz domačih sestavin. Imajo celo svoj mlin in pekarno. Čokolade so brez umetnih dodatkov, konzervansov in stabilizatorjev. Trenutno so eni redkih na svetu, ki v celotni proizvodnji uporabljajo le ekološke pridelke, surovine pa kupujejo po načelih pravične trgovine.
Vabljive tržnice
Gradec smo začeli raziskovati šele ob prvem mraku. Pravzaprav je to najboljši čas za čarobno doživljanje mesta, katerega mestno središče decembra popestrijo pisane lučke in novoletno okrasje. Z malo sreče je mogoče najti parkirišče v samem mestnem središču. A pametneje se je od avtomobila posloviti v predmestju. Tam je na voljo dovolj parkirnih prostorov, avtobusi in tramvaji pa vozijo pozno v noč. Praznično okrašene ulice starega mestnega središča so spremenjene v čarobni labirint. Veličastna pročelja se dvigujejo nad stoterimi stojnicami v lesenih hiškah, ki v obliki manjših tržnic zaznamujejo posamezne dele mesta. Razdalje k sreči niso velike in tako je mogoče v nekaj urah spoznati prav vse. Nekatere so bolj pisane na kožo ljubiteljem spominkov, drugje vabijo izdelki lokalnih umetnikov, veliki in majhni otroci se lahko zavrtijo na vrtiljaku, povsod pa se ponujajo skušnjave za sladkosnede, pa tudi za pošteno lačne in žejne. Poleg običajnega kuhanega vina si lahko za spremembo privoščite takšnega z dodatkom ruma – feuerzangenbowle. Ali pa si privoščite graško brezalkoholno specialiteto, ledeni čaj z limono – makava. Dogajanje je še posebej živahno pred Mestno hišo. Njeno pročelje se konec leta z domiselno postavljeno razsvetljavo za mesec dni spremeni v adventni koledar. K prazničnemu vzdušju seveda sodijo tudi jaslice. In v Gradcu so ponosni na prav posebne – ledene jaslice. Vsako leto jih postavijo na arkadnem dvorišču Deželne hiše (Landhaushof), mednarodni umetniki pa jih izklešejo iz kar 50 ton ledu!
 

 
Na Grajski hrib po razgled na okrašeno mesto
Najbolj nas je navdušila tržnica na Grajskem hribu (Schlossberg). Že zaradi same poti, ki vodi skozi modrikasto razsvetljene tunele. Izkopali so jih kot zaklonišče, danes pa služijo za različne prireditve. Na hrib se je mogoče povzpeti tudi s hitrim sodobnim dvigalo, še bolj zanimiva pa je vožnja z razgledno vzpenjačo. Predhodnica sodobnih vozil je po isti trasi začela voziti že davnega leta 1894, ko je za vleko skrbel še parni stroj. Z Grajskega hriba se v jasni noči ponujajo vabljivi pogledi na razsvetljeno mesto. Na drugi strani reke Mure smo zaslutili četrt Lend z železniško postajo in Muzej moderne umetnosti, ki je bil videti, kot bi v baročni četrti pristala vesoljska ladja. Zgradba je bila dokončana leta 2003, ko je bil Gradec izbran za Evropsko prestolnico kulture. Takrat je mesto dobilo popolnoma novo podobo. Temeljito so obnovili staro mestno središče in meščanom približali bregove reke Mure. Tudi z izgradnjo umetnega otoka (Murinsel). Otok je bil mišljen kot začasen umetniški projekt, potem pa je ostal. Podoben je velikanski, na pol odprti školjki kovinskega leska. Pravzaprav gre za čoln, ki je z mostom povezan z obema rečnima bregovoma. Na njem k postanku vabi kavarna in v času prireditev še gledališče na prostem.

Praznično okrašene ulice starega mestnega središča so spremenjene v čarobni labirint. Veličastna pročelja se dvigujejo nad stoterimi stojnicami v lesenih hiškah, ki v obliki manjših tržnic zaznamujejo posamezne dele mesta.

Kar nekaj slavnih meščanov
Ob bregovih Mure je bila zgrajena utrjena naselbina že v rimskih časih. Kasneje postavljeni grad ob pomembni trgovski poti je bil eden redkih v regiji, ki ga Turki niso zavzeli. Prestolnica avstrijske Štajerske se danes ponaša z atraktivnim starim mestnim jedrom, ki je od leta 1999 del Unescove svetovne dediščine. Nemško ime Graz izvira iz stare slovenske besede gradec – mali grad. Slovenci smo očitno z mestom povezani že stoletja. Gradec je bil od nekdaj privlačen za iskalce dela, študente in nakupovalce. Ja, mesto je med drugim tudi pravcati paradiž za ljubitelje nakupov, s trgovskimi centri, blagovnimi hišami, butiki znanih oblikovalcev in tudi trgovino znanega švedskega prodajalca pohištva. Po velikosti je Gradec primerljiv z Ljubljano. Za mnoge je najbolj privlačen del Glavni trg (Hauptplatz), ob katerem se vrstijo najboljše trgovine. Tu se odvija najbolj živahno nočno življenje s številnimi gostinskimi lokali in mu pravijo kar Bermudski trikotnik. Nedaleč stran vzbuja pozornost gotska katedrala, ki spominja na čase, ko je bil Gradec cesarsko mesto. V Mavzoleju počiva cesar Ferdinand II. Ljubitelji muzejev morajo obiskati Universalmuseum Joanneum. To je največji Deželni muzej v Avstriji, v katerem lahko spoznavate svet narave, kulture in umetnosti na Štajerskem. Privlačen je tudi obisk Deželne orožarne s tisočerimi kosi zgodovinskega orožja.
Mestu poseben utrip dajejo študenti
Prva graška univerza je bila ustanovljena že leta 1585 in mestu še danes dajejo poseben utrip študentje. Med drugimi sta se v Gradcu šolala Nikola Tesla in Janez Puh. Slednji je leta 1889 v mestu ustanovil še danes delujočo tovarno motornih vozil Puch. V Gradcu je bila rojena slovenska pesnica Lili Novy, še veliko bolj znan meščan pa je Arnold Schwarzenegger. Filmski igralec in poli-tik je bil sicer rojen v bližnjem kraju Thal. V njegovi rojstni hiši si lahko ogledate muzej, ki priča o vzponu od bodybuilderja do igralca in guvernerja Kalifornije. Po njem je imenovan štadion mestnega nogometnega kluba Sturm.
Igor Fabjan
 

]]>