Dan slovenske hrane: pomen tal in kmetijskih zemljišč za zdravo hrano
Slovenija z domačo pridelavo ne pokriva svojih potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih, zato je za Slovenijo zagotavljanje prehranske varnosti pomembno strateško in politično vprašanje, ki ga na Dan slovenske hrane še posebej izpostavljamo. Letos je poudarek na ohranjanju kakovostnih zemljišč.
Tla so naravna tvorba na zemljini površini, koža našega planeta, sestavljena iz mineralov, vode, zraka, organske snovi in brezštevilnih organizmov, ki razgrajujejo odmrle ostanke rastlin in živali. Rodovitnost tal pa je lastnost, ki rastlinam omogoča rast.
Rodovitna tla izginjajo
“Ob dejstvu, da je v zadnjih desetletjih izginilo več rodovitnih tal, kot kdajkoli prej in ob dejstvu, da se ta trend nadaljuje, je ozaveščanje in širjenje znanja o pomenu tal za vse človeštvo in o posledicah njihove degradacije naša skupna dolžnost. Tla morajo biti naša skupna skrb in pravilno ravnanje z njimi pri kmetijski pridelavi in ostalih človekovih dejavnostih naša velika skupna odgovornost, ki mora temeljiti na znanju in zavedanju, da brez tal ni rastlin, ni življenje, ni človeka. Samo s tem zavedanjem in znanjem bomo sposobni najti trajnostne rešitve. Od naših odločitev in dejanj je danes odvisno, kako bomo za prihodnje generacije ohranili tla, ki so ključnega pomena za življenje v kopenskih ekosistemih in so poleg vode in zraka temeljna naravna vrednota,” poudarjajo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Ministrica dr. Aleksandra Pivec ob tem izpostavlja, da se mora kmetijstvo tudi v prihodnje prilagajati na način, da varujemo okolje, naravne vire, v prvi vrsti kmetijska zemljišča. »Eden od načinov je tudi ekološko kmetovanje, saj ima Slovenija kar 85 odstotkov kmetijskih gospodarstev na območjih z omejenimi dejavniki, kar je lahko podlaga za razvoj ekološkega kmetovanja. Ekološko kmetovanje ima v Sloveniji veliko priložnosti za razvoj, je lahko pravi odgovor za kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki,« je povedala.
Danes poteka tudi projekt Tradicionalni slovenski zajtrk (letos že osmi po vrsti), ko imajo otroci v osnovnih šolah in vrtcih zajtrk z živili iz lokalnega okolja: med, mleko, maslo, kruh in jabolko.
Kmetijske površine kot temelj
Ob dnevu slovenske hrane naj bo v ospredju misel o tleh, kmetijskih površinah kot temelju in pogoju za pridelavo kakovostne hrane. »Ob vsakem grižljaju sočnega jabolka, slastnega kruha z medom in maslom, ob vsakem požirku mleka se vsakič znova spomnimo, da je naša odlična domača hrana pridelana na zdravih slovenskih tleh. Ohranimo jih za prihodnje rodove!« poudarja ministrica.
Vljučil se je tudi okoljski minister
»Tla so z vidika človekove civilizacije neobnovljiv naravni vir, saj njihovo nastajanje in obnavljanje traja desettisočletja,” ob tem poudarja minister za okolje in prostor Jure Leben. So živ in dinamičen del okolja, ki ima v kopenskih ekosistemih bistveno večjo vlogo, kot je bilo to prepoznano doslej. Predstavljajo temelj za oskrbo s hrano, biomaso in surovinami. Dajejo življenjski prostor ljudem in drugim organizmom, so osnova za vrsto človekovih dejavnosti, oblikujejo krajino, so vir genetske raznolikosti in arhiv dediščine. Kot sestavni del okolja so tla ključna v procesih zadrževanja in filtriranja vode, vezave atmosferskega ogljika, kroženja organske snovi ter so osnova biotske pestrosti. Zaradi zagotavljanja okoljskih, ekonomskih in socialnih funkcij so zato izrednega pomena za ljudi in okolje. »Zato je treba tla varovati in predvsem z njimi preudarno ravnati«, opozarja Leben.
Grožnje tlom v Sloveniji
Grožnjo tlom na posameznih območjih Slovenije predstavljata onesnaženje tal z anorganskimi onesnaževali (predvsem kovinami in polkovinami kot so npr. kadmij, svinec, cink, arzen, baker) in organskimi onesnaževali iz industrije in prometa (npr. poliklorirani bifenili (PCB), policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH) in mineralna olja) ter kmetijstva (ostanki fitofarmacevtskih sredstev). Grožnjo tlom predstavlja erozija, ki se pojavlja lokalno in je močno odvisna od reliefa, vegetacije, vrste tal in podnebnih značilnosti. V Sloveniji prevladuje predvsem vodna erozija, v manjši meri se pojavlja tudi vetrna erozija. Največja prepoznana grožnja tlom v Sloveniji pa je prekrivanje tal z različnimi nepropustnimi materiali in utrjevanje oziroma zbijanje tal, ker to predstavlja trajno izgubo tal kot naravnega vira in izgubo funkcij in storitev, ki jih tla v okolju zagotavljajo.
Varstvo tal je ključnega pomena tudi pri spopadanju z globalnimi družbenimi izzivi, kot so podnebne spremembe, varnost preskrbe s hrano, zdravje ljudi, varstvo naravnih virov in biotske raznovrstnosti ter ne nazadnje tudi migracije, in jim bo treba pri snovanju politik in načrtovanju razvoja dati bistveno večji pomen.
Prav pridelava hrane, krme, biomase in surovin je primarna funkcija tal oziroma primarna (proizvodna) ekosistemska storitev, ki jo zagotavljajo kmetijska tla. Danes pa se moramo zavedati, da opravljajo tla še številne druge nujno potrebne in pomembne funkcije oziroma okoljske ekosistemske storitve, kot so zadrževanje in kroženje rastlinskih hranil, zadrževanje in čiščenje vode, razgradnja,vezava in nevtralizacija onesnaževal, čiščenje in polnjenje podtalnice, skladiščenje ogljika, so življenjski prostor talnih organizmov…
Prehranska varnost Slovenije
Eden izmed strateških ciljev razvoja slovenskega kmetijstva in proizvodnje hrane je zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane. V pričakovanih razmerah večjih težav z oskrbo s hrano v svetovnem merilu in tudi zaradi spoznanj o negativnih okoljskih učinkih daljših transportov hrane postaja vprašanje lokalne in regionalne samooskrbe s hrano ponovno pomembno. Zagotavljanje hrane lokalnemu prebivalstvu s trajnostnim izkoriščanjem domačih proizvodnih virov je strateška opredelitev Republike Slovenije, ki določa tudi njeno politično in ekonomsko suverenost. Prehranska politika zasleduje isti strateški cilj, t.j. pospešiti ponudbo in povpraševanje po kakovostni in zdravju koristni hrani, pridelani lokalno in na trajnostni način ter s tem izboljšati oskrbo prebivalstva z lokalno trajnostno pridelano hrano.
Vir: MOP, MIZŠ, MKGP
