Brez tobaka za zdravje pljuč

Vsako leto 31. maja obeležujemo Svetovni dan brez tobaka, ki letos poteka pod geslom Brez tobaka za zdravje pljuč. Tobačni dim ima hude posledice na zdravje pljuč kadilca in tobačnemu dimu izpostavljenega nekadilca v vseh življenjskih obdobjih.

V Sloveniji še vedno kadi skoraj četrtina odraslih prebivalcev, se je pa, kot navaja NIJZ, razširjenost kajenja pomembno zmanjšala med mladostniki in mladimi odraslimi.

Zakonodaja z učinkovitimi ukrepi

Z novim Zakonom o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI) iz leta 2017 smo se v Sloveniji na tem področju pridružili najnaprednejšim državam v svetu. “Zakonodaja vključuje številne učinkovite ukrepe, med katerimi so nekateri že stopili v veljavo; med drugim kombinirana slikovno besedilna opozorila na embalaži tobačnih izdelkov za kajenje, popolna prepoved oglaševanja in razstavljanja tobačnih in povezanih izdelkov, širitev prepovedi kajenja v zaprtih javnih in delovnih prostorih na povezane izdelke ter prepoved uporabe tobačnih in povezanih izdelkov v vseh vozilih v prisotnosti mladoletnih,” sporočajo z NIJZ.

Od lanske jeseni je Ministrstvo za zdravje izdalo preko 6.000 dovoljenj za prodajo tobačnih in povezanih izdelkov, v začetku tega meseca pa so vzpostavili sistem sledljivosti in varnostnih elementov za tobačne izdelke, kot ga narekuje evropska Direktiva o tobačnih in povezanih izdelkih z namenom preprečevanja nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki.

Od januarja 2020 dalje bodo cigarete in tobak za zvijanje na voljo le še v enotni embalaži, z enotno barvo, obliko in velikostjo elementov na embalaži.

Mladi ostajajo ključna ciljna skupina tobačne industrije

Novi zakonodajni ukrepi so pomembni predvsem za zaščito mladih. “Enotna emabalaža in dovoljenja za prodajo sta pomembna z vidika mladih, saj se s tem zmanjša privlačnost kajenja in dostopnost mladoletnim. Po naših raziskavah se dostopnost tobaka mladoletnim sicer zmanjšuje po uvedbi dovoljenj za prodajo, je pa še vedno zaskrbljujoče visoka,” je povedala Urška Erklavec, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija.

Raziskave, ki jih je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) izvedel pred in po uvedbi novega zakona v letu 2018, v ključni ciljni skupini zakona – pri mladostnikih – kažejo na pomembno zmanjšanje razširjenosti kajenja. »Največje spremembe beležimo v preprečevanju začetka kajenja med mladostniki. Delež tistih, ki so v življenju kadarkoli kadili, se je znižal tako med 13-letniki, 15-letniki in tudi 17-letniki. Spodbudno je tudi, da se je tako med 15-letniki kot tudi 17-letniki znižal delež tedenskih in dnevnih kadilcev. V tem obdobju v Sloveniji nismo uvedli drugih pomembnih ukrepov ali izvajali večjih aktivnosti, razen ukrepov iz novega zakona, zato lahko po naši oceni pomemben del teh sprememb pripišemo ukrepom novega zakona. S tem se nadaljuje dolgoletno zmanjševanje razširjenosti kajenja med mladostniki,« je navedla Helena Koprivnikar z NIJZ in dodala, da delež kadilcev med odraslimi prebivalci ostaja nespremenjen.

V posameznih starostnih skupinah pa je prišlo do pomembnih sprememb – pomembno se je znižal delež kadilcev v najmlajši starostni skupini, to je med mladimi odraslimi. »Za to, da bodo ukrepi novega zakona lahko pokazali svoje največje učinke, pa bo potrebno počakati na uveljavitev vseh ukrepov novega zakona, zagotoviti njihovo dosledno izvajanje ter glede na njihovo dolgoročno naravnanost počakati, da se učinek ukrepov v celoti pokaže. Želimo pa opozoriti, da raziskave tudi kažejo, da so kljub prepovedim v zakonodaji znatni deleži tako mladostnikov kot odraslih še vedno izpostavljeni oglaševanju, razstavljanju in promociji tobačnih izdelkov. To nakazuje na kršitve ukrepov zakonodaje, kar lahko zmanjšuje učinke novih ukrepov,« je povedala Helena Koprivnikar z NIJZ.

Številne brezplačne oblike opuščanja kajenja

V Sloveniji so na voljo različne oblike pomoči odvajanja od zasvojenosti z nikotinom, ki so za uporabnike brezplačne. »V zdravstvenih domov delujejo zdravstvenovzgojni centri in Centri za krepitev zdravja, kjer usposobljeni strokovnjaki nudijo podporo pri opuščanju kajenja v obliki skupinskih delavnic ali pa individualnega svetovanja, ki je povsem prilagojeno vsakemu posamezniku, njegovi odvisnosti in rabi nikotina ter načinih zdravljenja,« pravi dr. Tomaž Čakš z NIJZ. Na voljo je tudi brezplačna anonimna številka 080 27 77, ki deluje vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, v času med 7. in 10. uro zjutraj in med 17. in 20. uro zvečer.

Pomemben poudarek opuščanju kajenja namenjajo tudi v Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik (Klinika Golnik), kjer zdravijo bolnike z različnimi pljučnimi in drugimi obolenji, na razvoj katerih lahko pomembno vpliva tudi kajenje.

Brez tobaka za zdravje pljuč

Zdravje pljuč je ključnega pomena za splošno zdravje in dobro počutje, tobačni dim pa vpliva na zdravje pljuč – tako kadilcev kot nekadilcev – po vsem svetu. “Grožnja za zdravje pljuč, ki jo povzroča uporaba tobaka in izpostavljenost tobačnemu dimu, upravičuje nadzor na področju rabe tobaka za številne, različne kategorije bolezni. Če želimo doseči zavezo, izraženo v ciljih trajnostnega razvoja Združenih narodov – zmanjšati prezgodnjo umrljivost zaradi nenalezljivih bolezni za tretjino do leta 2030 – mora biti nadzor nad tobakom prednostna naloga,” pravijo na NIJZ.

Vir: NIJZ