Društvo za preučevanje rib: Prikaz nasprotnih dejstev na članek Izkoriščamo le polovico energije slovenskih rek
V reviji Eko dežela Energetika, ki je izšla 8. 10. 2019, je bil objavljen članek z naslovom »Izkoriščamo le polovico energije slovenskih rek«. V njem so med drugim objavljene tudi izjave direktorja družbe HESS Bogdana Barbiča in nekaj trditev Ministrstva za infrastrukturo, ki so neresnične in na katere, skladno z 42. členom zakona o medijih, v Društvu za preučevanje rib Slovenije (DPRS) podajamo odgovor.
Že uvodna citirana izjava Ministrstva za infrastrukturo, da v Sloveniji izkoriščamo približno polovico hidroenergetskega potenciala, »z drugo polovico pa kaže zelo slabo, predvsem zaradi okoljevarstvenih ovir«, je zaskrbljujoča in zavajajoča. V Energetskem konceptu Slovenije, ki ga je pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo, je zapisano, da so najboljše lokacije za energetsko izrabo rek v Sloveniji že izkoriščene, zato bi bila gradnja novih tudi dražja in zahtevnejša (z večjimi vplivi na okolje). Torej prevelika škoda na naravi in okolju za tako majhno količino električne energije, ki bi jo z lahkoto dobili z alternativnimi rešitvami oz. z zmanjšanjem porabe energije. Nedopustno je, da eno od ministrstev – to, ki je pristojno za energetiko – govori o okoljevarstvu izključno kot o oviri. Zakon o varstvu okolja v 1. členu določa, da je ravno varstvo okolja pred obremenjevanjem temeljni pogoj za trajnostni razvoj.
V članku je navedeno tudi »opozorilo« Ministrstva za infrastrukturo, da bomo zaradi neizgradnje hidroelektrarn na dolgi rok soočeni s pomanjkanjem električne energije, »in če ljudje ne bodo pripravljeni na spremembo navad, bo težko,« še dodajo. Povsem se strinjamo z delom, ki pravi, da bi s spremembo navad lahko dosegli mnogo več kot dosegamo. Hidroelektrarna (HE) Mokrice, ki je omenjena v članku, bi ob optimalnem delovanju zagotovila pokritje zgolj 1 % potrebne letne električne energije v Sloveniji, medtem ko industrija z gradbeništvom porabi kar polovico (48 %) vse električne energije, na kar opozarja zlasti Umanotera. Čeprav je večina porabe v industriji koncentrirana v nekaj podjetjih, se na omenjenem ministrstvu, pristojnim za energetiko, z največjimi porabniki sploh ne ukvarjajo, čeprav bi se morali z njimi ukvarjati prednostno! Posledice postavitev HE so nepopravljive in uničujoče za živalske in rastlinske habitate, za doseganje dobrega ekološkega stanja površinskih in podzemnih voda (pitna voda!), zgolj postavitev načrtovane HE Mokrice na spodnji Savi bi terjala izgubo zdajšnjih 230 ha kmetijskih zemljišč, večinoma prvovrstnih. Za manj kot 1 % elektrike bi torej žrtvovali 230 ha kmetijskih zemljišč! V DPRS zato menimo, da bi se morala država, zlasti omenjeno ministrstvo, ob upoštevanju Energetskega zakona, ki v 7. členu določa, da imajo ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje rabe energije prednost pred zagotavljanjem novih zmogljivosti za oskrbo z energijo, prednostno ukvarjati z iskanjem možnosti zmanjšane porabe zlasti pri najbolj potratnih porabnikih, kot sta promet in industrija.
Skrajno zaskrbljujoča je tudi izjava Bogdana Barbiča, direktorja državne družbe hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), ko govori o poplavah in napove: »Ker protipoplavna zaščita na območju HE Mokrice še ni dokončana, bodo prve velike vode na tem območju povzročile veliko škodo.« Po besedah Barbiča bo v primeru nespremenjenega stanja škoda neizmerna: »Govorimo o stotinah milijonov škode v naslednjih desetletjih.« Tako zavajanje je nedopustno zlasti, ker ravno HESS onemogoča izgradnjo protipoplavne zaščite s tem, ko njeno postavitev pogojuje z izgradnjo HE Mokrice! V DPRS smo že večkrat apelirali na državo, naj zgradi protipoplavno zaščito na spodnjem delu Save ločeno od projekta izradnje hidroelektrarne, kar je ne le možno, ampak nujno! Opozoriti gre, da HESS za izgradnjo HE Mokrice sicer še nima okoljevarstvenega dovoljenja, ki je predpogoj za začetek izgradnje. Ob tem ne drži navedba Barbiča v članku, da pri Arso »trenutno poteka revizija okoljevarstvenega soglasja, ki so ga sicer že imeli, pa ga je Upravno sodišče začasno odpravilo iz formalnih razlogov.« Slednje ni res, saj je Upravno sodišče spomladi letos razveljavilo izdano okoljevastveno soglasje tako zaradi vsebinskih kot procesnih napak. V DPRS državo ponovno pozivamo, da ta projekt izgradnje že šeste HE na Savi, ki bi prinesla le 1 % dodatne elektrike, zaradi vseh že ugotovljenih negativnih vplivov, ki bi jih imela na okolje in naravo, ki se jih z omilitvenimi in izravnalnimi ukrepi ne da omiliti niti izravnati, opusti.
Celoten članek je enostranski, saj povsem neposredno promovira postavitev hidroelektrarn in v nobeni točki ne navaja negativnih in nepopravljivih posledic, ki jih izgradnja HE prinaša – za reko, za življenje v njej in ob njej, za uničena zemljišča.
DPRS – Društvo za preučevanje rib Slovenije
